Dne 3. 02. 2019, smo se z nekaj otroki 1. skupine odpravili kolesarit. Pot je bila kar dolga, a veselje nepopisno. Naredili smo en lep krog vse tja do Koseškega bajerja in od tam do Tivolija. Vmes smo se ustavili, si pogledali lepote narave in se okrepčali s čajem. Ko smo se vračali domov, je eden izmed otrok povedal: “Naslednjič gremo spet.” Če zaključim, tako kot val ne obstaja zase, ampak je vselej udeležen v gibanju oceana, ne moremo nikdar izkusiti življenje sami, ampak moramo vselej deliti izkušnjo življenja, ki deluje povsod okrog nas.
Ljubljana, 3. 2. 2019
