Erasmus+: Peer to Peer Mental Health Support

V petek 11. 10. 2024 se je 5. skupina odpravila na 4-dnevni družinski vikend na otok Krk. Spali smo v prikupnih mobilnih hiškah v kampu Omišalj.

Prvi dan smo naredili manjši obvoz ter se iz Ljubljane zapeljali do Poreča, kjer smo neučakani prvič skočili v morje. Morje je imelo ne tako zelo toplih 20 stopinj, vendar nam to ni uničilo veselja do čofotanja v vodi. Kopali smo se dobro uro, nato pa smo si ogledali lepo urejeno mesto Poreč. Po ogledu mesta smo se odpravili proti naši končni destinaciji kampu Omišalj.

V hiškah smo bili ločeni po spolu, navihani fantovski del je dekleta zelo glasno zbudil ob 8. uri. Malo nejevoljne smo ustale in naš dan se je pričel. Dopoldan smo preživeli na igrišču, po kosilu smo se odpravili do Baške, kjer smo se zopet kopali v kristalno čisti vodi. Zvečer smo raziskovali kamp in našli nogometno, odbojkarsko ter košarkarsko igrišče, veliko igral ter pravo kmetijo. Znotraj kampa osebje skrbi za več kot 30 prašičev, čredo ovc, ponijev, želv, zajcev, kokoši in zelenjavni vrt.

V nedeljo zjutraj nas je pozdravilo slabše vreme. Bilo je oblačno, zato smo prvi del dneva preživeli na igrišču ob igri nogometa, odbojke ter badmintona. Imeli smo še eno uro učnih ur, sledilo je kosilo, nato smo se ponovno odpravili na plažo. Tokrat smo se odločili za ogled Stare Baške, ki se prav tako lahko pohvali z lepimi plažami ter z zelo čistim morjem. Najbolj pogumni smo se kopali tudi v nedeljo, čeprav je temperatura morja padla že pod 20 stopinj.

Na zadnji dan, v ponedeljek, smo zjutraj žalostni spakirali, odigrali 2 igri nogometa in se odpeljali na plažo pod Mostom Krk. Na naše veliko presenečenje smo našli veliko morsko zvezdo. Po dobri uri kopanja in skakanja v vodo smo se zapeljali do mesta Reka, se sprehodili po eni od glavnih ulic in se že nekoliko utrujeni, odpeljali proti Ljubljani.

Skupinski vikend se je začel v soboto 5. 10. 2024 okoli 9. ure, ko smo se odpravili proti Ptuju. Najprej smo si ogledali znameniti grad Ptuj, kjer smo občudovali zgodovino in lep razgled na mesto. Sledil je sprehod po starem mestnem jedru, kjer smo se spoznali z bogato kulturno dediščino Ptuja. Po ogledu smo si privoščili kosilo v piceriji Pomaranča, kjer smo uživali v okusnih picah.

Nato smo se odpravili proti naši nastanitvi na turistični kmetiji Vrbnjak. Tam smo imeli priložnost raziskati kmetijo in se pobliže srečati z različnimi domačimi živalmi. V prijetnem in sproščenem vzdušju smo izvedeli več o življenju na kmetiji in vsakodnevnih opravkih, ki jih zahteva delo z živalmi. Še posebej bi se radi zahvalili turistični kmetiji Vrbnjak za njihovo izjemno gostoljubje, toplino in prijaznost, s katero so nas sprejeli. Njihova skrb in trud, da smo se počutili kot doma, sta resnično pripomogla k nepozabnemu doživetju. Zvečer smo se odpravili še v Ljutomer, kjer smo dan zaključili s sladoledom in prijetnim druženjem.

Naslednje jutro smo po zajtrku pospravili apartmaje in se odpravili v Terme 3000 v Moravske Toplice. Tam smo preizkusili vse glavne tobogane in uživali v termalnih bazenih. Po čudovitem dnevu v termah smo se okoli 16. ure odpravili nazaj proti Ljubljani, polni novih doživetij in lepih spominov.

V soboto, 5. 10. 2024, smo se trije vzgojitelji in vseh sedem mladostnikov odpravili na družinski vikend. Odpeljali smo se proti Škofji Loki, kjer so nam vzgojitelji SC Kranj, iz enote Škofja Loka, prijazno odstopili svojo hišo za ta vikend. Najprej smo se razpakirali, si pripravili kosilo, nato pa odšli na ogled mesta Škofja Loka. Zatem smo si ogledali Loški grad. Ko smo se vrnili v naš začasni dom, smo pekli palačinke, nato pa imeli ustvarjalne delavnice. Izdelovali smo okvirje za slike (mozaik) ter barvali kamenje za igro tri v vrsto. Nastale so pikapolonice in čebelice, nekatere bolj, druge manj estetske. 😊 Zabavali smo se tudi ob igranju namiznega tenisa. Sledil je večerni počitek, prihodnji dan pa pospravljanje skupine in pohod na Blegoš. Pot je bila dober uvod v letošnjo jesen. Tudi vreme je bilo temu primerno – sprva bolj sončno, na vrhu pa nas je pričakala megla, ki nam je zakrila pogled v dolino. Pa nič zato, glavno, da so nas čakali sendviči v nahrbtniku. Ti vedno pričarajo nasmeh na obraz. Po koncu smo se vrnili v dolino in pozno popoldne odšli še na pico, ki smo si jo privoščili v sklopu praznovanja rojstnega dne ene izmed mladostnic. Siti in prijetno utrujeni smo se vrnili v Brežice ter se pripravili na nov začetek tedna.

Na letošnjem, 14. – 21. 9. 2024, projektu Mirno morje smo otroci in vzgojitelji 3. in 4. skupine doživeli nepozabne trenutke. Vsak dan je bil poln novih doživetij, od učenja mornarskih veščin in plesa na prireditvah do sproščenih večerov, kjer smo uživali ob palačinkah in druženju pod zvezdami. Obiskali smo skrite zalive otokov Hvar in Brač, kjer smo se lahko kopali v mirnem, turkiznem morju, raziskovali stara mesteca, se sladkali s sladoledom ter se smejali in plesali. Med plovbo nas je kdaj spremljal pravi “jadralski” veter, ki je poskrbel za nagib in ples jadrnic med valovi, kar je dodalo pridih prave jadralske pustolovščine. Skupaj smo ustvarili spomine, ki nas bodo še dolgo greli.

Prvi vikend v septembru smo se vzgojitelji skupaj z mladostniki odpravili raziskovat dva dela Slovenije. V soboto smo se odpravili na Gorenjsko in dopoldne izkoristili za ogled slapu Peričnik. Kljub temu da je vladala suša, je bil slap mogočen, mladostniki pa so bili razigrani, ko so jih škropile vodne kaplje. Posebno doživetje je bilo tudi to, da smo se sprehodili za slapom in si ga ogledali še s te perspektive. Nato smo se podali na pohod, naš cilj pa je bil Aljažev dom v Vratih. Kmalu smo ugotovili, da začrtana pot ne vodi nikamor, zato smo se držali bregov reke Save in raziskovali svet ob njej. Kot je kasneje pokazala evalvacija, je bil ta del, ko smo se podali v neznano, hodili ob reki in malo tudi plezali, mladostnikom najbolj všeč. Vztrajnost se je obrestovala, zato smo kmalu našli “skrito pot” in prispeli do cilja. Tako so mladostniki dobili pomembno sporočilo, da se vztrajnost izplača. Poleg lepih razgledov v objemu gora in težko pričakovanih sendvičev smo uživali tudi v toplih sončnih žarkih, ki so nas spremljali celo pot nazaj v dolino. Naslednji dan pa smo se na željo mladostnikov odpravili v Mursko Soboto. Vedno znova se radi vračajo k jezeru, predvsem zato, ker se lahko vživijo v vlogo Tarzana in skačejo v vodo. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Dan je hitro minil in s tem smo zaključili letošnjo sezono kopanja. Naš povezovalni vikend pa tudi.

V avgustu 2024 smo na taboru v Kopru preživeli šest dni, polnih raznolikih aktivnosti, druženja in raziskovanja. Prvi dan smo po prihodu v Koper najprej uredili nastanitev, nato obiskali bližnjo plažo in zvečer uživali v sprehodu po mestu.

Drugi dan smo se odpravili v Piran, kjer smo si ogledali akvarij in doživeli edinstveno izkušnjo v “Fish spa”. Tretji dan smo preživeli v Portorožu, kjer smo obiskali vodni park in se preizkusili na vodnem poligonu ter obiskali restavracijo Sidro v Izoli.

Četrti dan smo preživeli v Izoli, kjer smo se podali na pedoline, obiskali Arheološki park Izola in zvečer doživeli nepozaben žur s skupino Čuki. Zadnji, peti dan, smo ponovno preživeli v Kopru, obiskali bližnji plaži Mokra mačka in Semedela, zvečer pa se sprostili s sprehodom, sladoledom v Sladoledarni in zabavo ob vodnih curkih.

Tabor je bil za vse nas izjemna priložnost za sprostitev, učenje novih veščin in ustvarjanje novih prijateljstev. Ob vsakodnevnih aktivnostih smo razvijali tudi odgovornost, saj smo sodelovali pri dežurstvih in pripravi obrokov. Vsak večer smo imeli čas za refleksijo, kjer smo premislili o dogajanju dneva in načrtovali aktivnosti za naprej.

Posebna zahvala gre vsem, ki so s svojo podporo omogočili nepozabno izkušnjo na taboru:

• Gospe Ramajani, ki nam je omogočila bivanje v središču Kopra in nas nesebično podpirala ter priskočila na pomoč, kadar je bilo potrebno.
• Restavraciji Sidro, ki nas je velikodušno počastila z odličnim kosilom in osvežujočim sladoledom, kar je našim otrokom pričaralo še več veselja.
• “Fish spa” Piran, kjer so nam omogočili sproščujočo izkušnjo in tako obogatili naš obisk Pirana.
• Sladoledarni, ki nam je posladkala morske dni in pričarala krasen zaključek poletja.

Vsem donatorjem in podpornikom se iz srca zahvaljujemo za vašo velikodušnost in pomoč, ki je bistveno prispevala k temu, da je tabor Koper 2024 postal res nepozabna dogodivščina, ki bo še dolgo ostala v spominih vseh otrok.

Od 20. do 25. avgusta 2024 smo se odpravili na tabor v CŠOD Štrk pri Ptuju. Na tabor smo v torek krenili z ekipo treh vzgojiteljev in desetih otrok. Med aktivnostmi so otroci preizkusili plezanje na plezalni steni, se učili lokostrelstva, sodelovali v delavnici orientacije in se pomerili v orientacijskem teku. Skupaj smo se odpravili v gozd, kjer smo raziskovali gozdno pedagogiko. Poleg tega so otroci spoznali kurenta ter se naučili prepoznati posamezne dele njegovega kostuma. Na Ptujskem jezeru so se peljali z zmajevimi čolni, na lokalni kmetiji pa so jahali, krtačili in vodili konje. Med drugim so raziskovali mesto Ptuj, si ogledali nogometno tekmo, sodelovali v slikarski delavnici in plavali v Soboškem jezeru.

Tabor smo zaključili s slastno pico, v nedeljo pozno popoldne pa smo se polni vtisov odpravili nazaj proti Mladinskemu domu Malči Beličeve. Otroci so bili navdušeni nad vsemi novimi doživetji, še posebej pa so uživali v nogometu na igrišču poleg CŠOD Štrk in med druženjem s prijatelji. Zadnji tabor poletja smo uspešno zaključili, pripravljeni na nove izzive.

Na pot smo se podali v četrtek 8. 8. ob 6.00, v Varšavo pa prispeli okoli 18-te ure. V petek smo izvedli dopoldanski nogometni trening, popoldan pa odšli na ogled mesta Varšava. Naslednji dan smo se udeležili otvoritvene slovesnosti svetovnega nogometnega prvenstva, kjer se je predstavilo 23 držav. Mi smo se predstavili s slovensko narodno nošo. Po uradni otvoritvi prvenstva je sledil tekmovalni del, kjer smo se z dvema zmagama in tremi porazi uvrstili  med 16 ekip na prvenstvu.  Na nedeljska tekmi 1/8 finala smo žal izgubili proti kasnejšim zmagovalcem iz BIH. Sledilo je druženje ekip in spremljanje tekem do konca. Na koncu je sledila še slovesna podelitev in uraden zaključek prvenstva.

Do utrinkov celotnega nogometnega prventsva se lahko dostopa prek Hope for Mundial.

Od 22. – 26. julija smo otroci in trije vzgojitelji mladinskega doma obiskali CŠOD Bohinj. Hladili smo se v Bohinjskem jezeru, preizkusili smo se v supanju, si ogledali slap Savica, prehodili Korita Mostnice, obiskali pravljično deželo, hranili kozice, izvedli dve socialni delavnici in si večkrat privoščili sladoled pri Cukiju. V prostem času smo igrali nogomet, pletli zapestnice in igrali družabne igre. Preživeli smo zares čudovit in aktiven vikend.

Vzgojitelji: Sabina, Dejan in Tamara

 

 

V času od 8. do 12. julija smo otroci in šest vzgojiteljic iz doma Malči Bečičeve obiskali turistično kmetijo Čebelji gradič, ki se nahaja na Goričkem, tik ob tromeji z Madžarsko in Avstrijo. V celotnem tednu so otroci doživeli in preizkusili pester nabor dejavnosti, ki so bili del programa na kmetiji, dodatno pa smo jih zanje pripravile tudi vzgojiteljice. V začetku tedna, so se otroci spoznavali z živalmi in delovanjem same kmetije. Poleg jutranjega krmljenja živali, so spoznavali tudi samo delo na kmetiji in razne pridelke in produkte. Vsako jutro je bilo namreč potrebno nakrmiti ovce, pujsa Filipa, kokoši in zajce. Zajci so bili posebno doživetje, saj so jih otroci lahko krmili in božali čez celoten dan. Posebnost gradiča so, kot že samo ime pove, čebele, ki so jih otroci prav tako obiskali in si jih ogledali čisto od blizu. Preizkušali so okuse medu, izdelovali pa so tudi sveče. Čez dan so skupaj z vzgojiteljicami raziskovali Goričko, se preizkušali v orientaciji in v igri lov na zaklad, ki je zahtevala kar nekaj sposobnosti planiranja in načrtovanja. Ob večerih je sledila peka kruha in hrenovk ob ognju. Največja nagrada je prišla v četrtek, ko smo z otroki obiskali Terme 3000. Za konec smo obiskali še Mursko soboto, ki smo jo raziskali s pomočjo interaktivne orientacijske igre.

 

Vzgojiteljice: Jana, Katja, Sabina, Eva, Julija, Tina

Konec julija 2024 smo 5 dni preživeli v naravi. Odpravili smo se v Žužemberk na kampiranje. Tovrstna izkušnja je bila za otroke povsem nekaj novega, nad katero pa so bili navdušeni. Bivali smo v šotorih, tik ob reki Krki. Rdeča nit celotnega tabora je bilo preživeti čim več časa v naravi, jo raziskovati in uživati v njej. Odšli smo na krajši pohod, se vsakodnevno kopali v Krki (najpogumnejši že pred zajtrkom), izdelovali glinene izdelke, se učili postavljati taborniški ogenj in si z njegovo pomočjo pripravljati večerjo. Raziskovali smo tudi druga naravna kopališča, supali, se udeležili spusta s kajakom, se učili loviti ribe in še marsikaj. Predvsem pa smo ugotovili, da so počitnice lahko zelo zabavne tudi brez elektrike in tople vode; ter, da se včasih v objemu narave porodijo novi pogledi, ideje…pa tudi, da so večeri ob pogovorih »fajn«.

Posebna zahvala gre Rotary Klubu Ljubljana 25, saj nam je v okviru projekta »ZATO KEMP KRKA« omogočil bivanje, izposojo šotorov ter ponudil pomoč pri organizaciji obrokov. Zahvala gre tudi podjetju Carpe Diem, ki nam je omogočil zelo prijetno izkušnjo spusta s kajakom in Urši Lamut, ki je izvedla delavnico z glino.

V sredo 3. 7. 2024 je skupina otrok, ki je bila del skupinske mobilnosti v Osijeku, nadaljevala s počitniškim programom na Madžarskem. Iz Osijeka smo pot nadaljevali do mesta Pesc, ki nas je presenetilo s svojo urejenostjo in slikovitostjo. Nato smo nadaljevali pot do Blatnega jezera, kjer nas je čakala naslednja nastanitev. Pripravili smo večerjo in šli do jezera na prvo spoznavanje z novim okoljem. Posikali smo tudi menjalnico in se mučili s preračunavanjem cen iz forintov v evre. Fantje so tako prvi večer kot naslednja dva preživeli v jezeru, igrali nogomet, dekleta so si našla svojo zabavo ob in v jezeru. Predvsem kuhanje na Madžarskem je bil zalogaj, saj v bivalnih prostorih ni bilo pomivalnega stroja, kar se je otrokom zdelo precej čudno, a so se organizirali in pomili posodo. V četrtek smo šli na ogled gradi Sziziglet, s katerega se vidi Blatno jezero in šele takrat smo ugotovili kako veliko je to jezero in zakaj mu rečejo tudi Madžarsko morje. Vrnili smo se polni vtisov v petek 5. julija z mislijo, da bi lahko tako pot še kdaj ponovili.

Od 1. do 3. julija se je 6 otrok iz doma odpravilo na pot v Osijek. Opravili smo se v Dom Klasje, kjer smo se družili z vrstniki iz Hrvaške.

Še pred odhodom, smo se skupaj dogovorili kaj bomo tam počeli in si razdelili naloge, ki jih je bilo treba pripraviti že pred odhodom – napeči pecivo za gostitelje, pripraviti predstavitev Slovenije in pripraviti igre za dva družabna večera. Pregledali smo načrt potovanja, seznam opreme, ki se potrebujejo in odgovorili na morebitna vprašanja. V ponedeljek 1. julija smo se brez večjih zapletov po zajtrku odpravili proti Osijeku. Z nekaj postanki smo do srede popoldneva prišli do naše nastanitve in se že pred večerjo prvič srečali z našimi gostitelji v domu Klasje. Tudi v njihovem domu je ostalo veliko število otrok in mladostnikov, katerim smo bili dobrodošla in dobra družba. Izvedli smo nekaj ogrevalnih in spoznavnih igric in si ogledali njihov dom. Naslednji dan smo se dopoldan odpravili na ogled mesta, popoldan pa smo se skupaj z gostitelji odpravili na bazen. Zvečer smo izpeljali še nekaj igric, igrali nogomet … Po večerji, smo se s starejšimi otroki igrali igro »poznavanje jezkov«. Razdeljeni smo bili v dve ekipi, Hrvaško in Slovensko. Vzgojiteljici sta povedali angleško besedo, Hrvati so morali prevesti besedo v slovenščino, Slovenci pa v hrvaščino. Bilo je prav zabavno, saj nam je bilo kar nekaj besed tujih. Bili smo presenečeni, da smo veliko besed tudi pravilno prevedli. Luka je predstavil našo državo, ugotovili smo, da imamo na isti dan dan samostojnosti. V sredo dopoldne smo naredili skupinsko evalvacijo in se poslovili.

Bila je dobra izkušnja, kljub začetni zadržanosti so otroci navezali stike z vrstniki iz Hrvaške in pridobili dragoceno izkušnjo.

Na tabor smo se odpravili z veliko zanosa in veselja. V majhen kamp “Kaki plac” v zaledju Fiese, smo prispeli pozno popoldne. Po prvem kopanju v morju smo se utaborili ter spoznali z lastnikom kampa Simonom, ki nam je posodil kolesa, da smo lahko z njimi spoznavali okolico. V kampu smo preživeli dva dni. Skupnostni duh smo gojili ob pripravi obrokov, kolesarjenju, lovljenju rib, kopanju, ogledu nogometnega prvenstva, raziskovanju Pirana in večernih pogovorih.

Tretji dan smo z obale krenili v Tolmin, kjer smo si ogledali Tolminska korita, se ustavili na pici in se povzpeli čez Predel do Rabeljskega jezera, kjer se je četica v hladnem vremenu odločila za pogumen skok v jezer. Zvečer smo prispeli na Kmetijo Smolej pod Golico, kjer so se otroci vozili s kočijo, jahali in oskrbovali konje. V petek smo tabor zaključili s kopanjem v Blejskem jezeru. Na potovanju smo prevozili pogumnih 600 kilometrov.

Za kralja žara sta se izkazala Gal in Boštjan, glavni kolesar je bil Mirjan, Luka nas je zabaval s svojimi pripovedmi, Dalibor in Gal sta se zagrizla v kmečko delo in obvladala konje, Jože pa se je poglobil v radosti prerokovanja.

Med 14. in 16. 6. smo se udeležili izjemno močnega mednarodnega turnirja v Agoti Falvi na Madžarskem. Na njem je sodelovalo 10 ekip: Ukrajina, Poljska, Slovaška, Hrvaška, Slovenija in pet madžarskih ekip. Po izjemno napetih bojih v skupinskem delu smo se uvrstili v četrtfinale, nadaljnje napredovanje pa zagotovili po izvajanju prostih strelov. V pol finalu smo klonili proti favoriziranim Poljakom. V nedeljo smo imeli še tekmo za tretje mesto, a nam je žal zmanjkalo moči. Tako smo na koncu osvojili odlično četrto mesto.

Od 15.3. do 17.3.2024, se je 8 otrok, 2 vzgojitelja in prostovoljka, udeležila Erasmus projekta: “Kaj početi po šoli?”, v Italiji (Gorizia in Benetke). V petek dopoldan smo se s kovčki in nahrbtniki odpravili peš od našega Doma do najbližje postaje mestnega avtobusa. Peljali smo se do železniške postaje, kjer smo se z vlakom odpeljali v smeri Italije (Gorizia). V Bohinjski Bistrici, smo zaradi del na železniški progi, presedli na lokalni avtobus in se čez Soriško planino pripeljali do Podbrda. Od tam smo nadaljevali pot z vlakom do Nove Gorice. Prečkali smo mejo z Italijo in se z mestnim avtobusom pripeljali do naših apartmajev. Popoldan smo se udeležili glasbene delavnice, kjer smo skupaj z mladimi iz italijanske organizacije Punto Giovani, spoznavali različne inštrumente (električno kitaro, boben, bas kitaro, elektronsko mešalno mizo, itd.). Pogovarjali smo se tudi o tem, kako preživljamo svoj prosti čas. Po delavnicah smo šli skupaj na večerjo v bližnjo italijansko gostilnico. Naslednji dan smo se z vlakom odpravili do Benetk, kjer smo med sprehodom navdušeno opazovali to znamenito mesto na vodi. Naslednji dan smo se morali v zgodnjih jutranjih urah peš odpraviti do železniške postaje v Novi Gorici, saj so nam, zaradi odstranitve vojaške bombe iz 2.svetovne vojne, prestavili odhod z vlakom. V Dom smo se polni novih vtisov vrnili v nedeljo, v popoldanskem času.

Četrtek 29. 2. 2024

Zadnji februarski dan in prvi dan naše Erasmus dogodivščine je bil sestavljen iz vrste (pre)izkušenj z letenjem in prvimi vtisi o deželi, kakor smo se namenili. Po zelo zgodnjem bujenju, le nekaj ur čez polnoč, so nam vedno bolj hodile po glavi misli: »Kaj je že rekel Almir (Harambašič, psiholog, ki nas je (brezplačno!) pripravljal na morebiten strah pred letenjem)?!! Da je letenje eno bolj varnih načinov potovanj? In kako se že diha, če ti postane malo »tesno v svoji koži«?…« Na letališču Brnik smo bili skoraj sami, tako zgodaj smo odleteli. Na letalu smo sedeli malce razdrobljeno, z Luko, ki ga je bilo malce bolj strah kot ostale, je sedela Leja. Od zadaj sem spremljala njegov pogled: pa skozi okno, pa levo in desno in pofotkat to in ono! In nič od njegove običajne klepetavosti! Razburjenost pa je kot temen oblak prav visela nad njim! Ko smo se prvič dvignili v zrak, je potihnilo vse čebljanje… in kmalu se je tudi vrnil običajen hrup. Dobro je, sem si mislila in oddahnila. Ob pristanku pa presenečenje: če je bil Luka pred vzletom pri bolj tihih, je bil zdaj med najglasnejšimi, češ kako komaj čaka, da gre spet v letalo, ker je tako dobro leteti! Nadija pa je tiho trpela prvi let, tako kot je nato še vse ostale, malo je slabo počutje pripisala še prehladu, ki je potoval z njo, ampak brez večje drame. Odlično so prvo preizkušnjo vsi prestali, sva ocenili z Lejo, ko sva si v Frankfurtu privoščili prvo kavo. Frankfurtsko letališče je ogromno, smo vsi ugotavljali, ko smo čakali nov let. In koliko različnih ljudi smo lahko opazovali. Zapolniti si čas ob toliko novih stvareh sploh ni bila težava. Nov, daljši let nas je čakal že po dveh urah… Preden smo pristali sredi popoldneva v Tromsi, smo že lahko z višine opazovali prve obrise Norveške. Tisoč in en fjord! Ob pristanku pa sta nas pričakala sneg in mraz. Z ogledom Tromse smo si skrajšali dolgo čakanje na še en let. Ogledali smo si mesto, barvite a zasnežene in poledenele ulice, da so z njimi v primerjavo ljubljanske ulice še sredi najhujše zime primerne za promenado (ker pač ne morejo Norvežani pač sproti čistiti ulic, ker je tak mraz, da še sol menda ne prime)! Šli smo v ledeni bar, kjer je bilo čisto vse iz ledu in krepkih 5 stopinj pod nulo! Takega kafiča pa še ne, smo ugotavljali. Težko je bilo doma pri skoraj 15 stopinjah pakirati rokavice in kape in šale, tu pa smo že ugotavljali, da nam bo prišlo vse to še kako prav. Ogledali smo si norveške krone (to, da če nimaš sredstev na bančni kartici in samo evre v žepu, ti na Norveškem kaj dosti ne pomaga, pa smo ugotavljali še prenekateri dan kasneje), spoznali smo prve Norvežane, zanimive so nam bile tudi njihove lesene hiše. Zvečer pa smo odleteli še do Alte. To je predzadnje letališče na tem delu severne Norveške. Let je bil sicer kratek, a prav nič prijeten, saj smo leteli skozi snežno nevihto. Veseli smo bili pristanka, a kaj ko nas je čakalo še dve uri avtobusne vožnje. Prav vsi smo vsaj del poti prespali. Okrog druge ure ponoči smo le prišli do hotela v Hammerfestu, ki je bil naš »dom« nekaj naslednjih dni. Končno smo si lahko oddahnili. Čakal nas je samo še miren spanec…

Barbara

Petek 1. 3. 2024

Z zajtrkom smo bili zelo zadovoljni, ker je bilo veliko raznolike hrane in bila je zelo okusna. Bilo je tudi nekaj norvežanskih specialitet. Nato smo se odpravili proti mladinskem centru Bootleg, kjer smo se sestali z našimi bodočimi prijatelji iz Poljske in Norveške. Kar takoj smo začeli z igrami, ki smo jih mi pripravili in bilo je zabavno in zelo zanimivo, čeprav je vse potekalo v angleščini. Po igrah smo imeli norveško kosilo. Norvežani imajo navado, da opoldne ne jedo toplega obroka, zato smo jedli sendviče. Sledila je prva delavnica – social media story telling.  Potem smo imeli za izziv sestaviti video z našimi prijatelji, ki pa je moral biti malo »cringe«. Po delavnici smo se družili z igranjem VR in računalniških igric. Nato je sledila topla večerja. Po večerji smo se samo mi Slovenci odpravili lovit severni sij. Imeli smo težke razmere, ker je bilo ledeno in ker nismo imeli derez ter je bilo zelo mrzlo. Ampak severni sij smo našli! Ali je on našel nas, kdo ve. Dan se je zaključil z sestankom in počitkom.

Aljaž

Sobota 2. 3. 2024

Danes malo pred 9. uro zjutraj smo vstali in se odpravili na zajtrk. Po zaključku zajtrka, smo Poljaku Gregošu  zapeli vse najboljše za njegov 17. rojstni dan. Nato smo se odpravili proti mladinskem centru. Začeli smo z spoznavnimi igrami, ki so jih danes vodili Poljaki. Igrali smo se igro po imenu »castle and princess«, v drugi igri pa je vsak povedal o sebi 1 laž in pa 2 resnični dejstvi, drugi pa so morali ugotoviti, katera trditev je lažna. Po igrah pa smo imeli predstavitev festivala, ki nas je še čakal in nato smo si razdelili delo. Po sestanku so Poljaki odšli delati kosilo za vse in ostali smo pomagali nositi smuči in drugo opremo za festival v kombi. Med prostim časom smo se fantje učili igrati na različne inštrumente in ustvarjati muziko. Po kosilu smo odšli v hotel in se preoblekli v smučarska oblačila in odšli na jezero, kjer bo jutri potekal festival. Tam smo ostali do sedmih zvečer in postavljali šotore, zakurili ogenj in postavili klopce za sedet. Med prostim časom smo gledali kako so gasilci rezali luknjo v led.  Vmes smo še tekli na smučeh in se sankali po hribu. Potem so zakurili Poljaki ogenj za večerjo in so spekli poljske klobase. Po večerji smo se še vedno na jezeru družili z ostalimi in poslušali muziko. Okrog osme ure zvečer smo se počasi odpravili proti hotelu. Dan smo spet zaključili s sestankom, kjer smo pogledali kakšen dan je za nami in načrtovali novega.

Utrinki dneva:

• Luka je spoznal punco.
• Aljaž je obmetaval punce s snegom.
• Nadija ima ruto na glavi.

Luka

Nedelja 3. 3. 2024

Danes smo dan pričeli s čudovitim in okusnim zajtrkom. Po nekaj prostega časa smo se odpravili na festival, kjer smo do konca pripravili vse potrebno za potek. Ob 12.00 se je pričel festival, kjer smo lahko uživali na saneh, ki so jih vlekli vpreženi psi, v teku na smučeh, drsanju, sankanju, ribarjenju, kopanju v ledeni vodi in ob hrani na žaru. Vsak je imel svoje zadolžitve, na koncu uspešno izvedenega festivala smo s skupnimi močmi pospravili kraj dogajanja. Odpravili smo se do hotela in se uredili za večerjo v mladinskem centru.  Tam smo pomagali do konca pospraviti, nekateri smo se šli družabne igre, nekateri pa so igrali igrice do večerje. Po večerji smo se vrnili v hotel.

Utrinki dneva:

• Aljaž in Leon sta se kopala v ledeni vod.
• spet smo na nebu videli auroro.
• Stella in Petra sta narobe razumeli navodila in sta želeli iti nakupovati v nedeljo zvečer.
• Luki pa smo pomagali reševati ljubezenske težave.

Lili

Ponedeljek 4. 3. 2024

Zjutraj smo začeli z zajtrkom in ena od novosti, ki je bila na razpolago, je bila pasijonka, ki je bila okusna. Po zajtrku smo imeli prosti čas do 11.45.  Nekateri so se sprehodili do trgovin po spominke, ostali pa so bili v hotelu. Nato smo se dobili pri muzeju Rekonstrukcije. Tam so nam razložili zgodovino mesta in razkazali muzej, ki je prikazoval življenje skozi čas pred in po 2.svetovni vojni. Ogledali smo si tudi primere sob oz. začasnih bivališč po 2. sv. vojni. Omenjeno je bilo tudi, da so se po vojni nekateri ljudje skrivali v tesnih jamah, ostali pa so morali oditi stran le z enim velikim kovčkom stvari. Potem smo si ogledali tudi primer običajnega stanovanja iz leta okrog 1950, ki je vsebovalo kuhinjo in pa na drugi strani dnevno sobo. Po ogledu sob smo si ogledali razgled na današnje celotno mesto, poleg tega pa smo si lahko primerjali razgled na sliki z razgledom na sliki mesta tik po vojni, ko je bilo mesto popolnoma zrušeno. Nato smo se odpravili na kosilo. Po kosilu so Poljaki domislili igre »mission impossible«, česar cilj je bil najti 3 fotografije medveda, 3 fotografije pobarvanega stekla oz. vitražev in pa intervjuvati naključno osebo na ulici, ki nam je morala predstaviti 3 norveške besede. To smo opravili v skupinah, v katerih smo bili mešani z Poljaki in Norvežani. Po delavnicah pa smo poslušali tragično izkušnjo politika, ki je preživel pokol Brevika na otoku Utoya. Zgodba se nas je dotaknila in hkrati je povedal veliko o tem, da ni prav razlikovati ljudi med seboj. Sledila je predstavitev o nevarnostih socialnih omrežjih, ki sta jo pripravili dve Poljakinji. Nato smo v skupinah še bolj poglobili v to temo. Sledil je prosti čas in  je Luka bobnal, Petra se je preizkusila v igrah z WR očalih, Stella in Barbara sta pletli in pa Barbara se je preizkusila v Fortnitu – to igro sem igrala tudi jaz. Leja pa je igrala biljard. Po prostem času smo pojedli večerjo in se odpravili v shoping po hrano za v kočo, kjer bomo bivali naslednja dva dni. To hrano smo odnesli do Kluba Bootleg. Nekateri so potem počivali v sobah, ostali pa smo gledali zunaj auroro ali severni sij. Dan se konča z sestankom.

Utrinki dneva

• Videli smo največji severni sij.
• Barbara je igrala Fortnite.
• Odpovedan imamo let, ker Luftahansa štrajka.
• Petra je bila navdušena nad to novico, saj si lahko zdaj zato ogledamo še Oslo.

Nadija

Torek 5. 3. 2024

Danes smo se zbudili bolj zgodaj, saj smo po zajtrku morali zapustiti hotel. Kdor je bil pri pakiranju dovolj hiter, je lahko šel še malo v mesto. Z našimi ogromnimi kovčki smo se tako danes preselili najprej v mladinski center, nato pa šli z avtobusom v Kvalsund. Tam imajo kar poleg šole mladinski center. Domačinka Mija nam je pokazala oboje, nato pa smo se v centru zaposlili najprej z različnimi socialnimi igrami. Leja nam je pokazala ku ku igrico. Potem smo v mešanih skupinah iskali definicijo prostega časa. Naredili smo miselni vzorec, potem pa še na to temo kipe iz modelirne mase. Sledile so predstavitve držav in poljskih šol. Ob predstavitvah smo poskušali priboljške iz drugih držav – čokoladice iz Poljske, različne vaflje iz Norveške, našo potico, cedevito, …nato je bil še družabni večer. Ob 20.uri nas je avtobus odpeljal v Skaide v zelo lepe koče, kjer bomo spali dva dni. Tukaj je bilo tudi več snega. Namestili smo se, še malo jedli in utrujeni šli spat.

Utrinki dneva: Leon je imel najboljši PowerPoint, jedli smo vaflje – Norvežani jih jedo z rjavim sirom in je še kar dobro in avtobus se je na koncu naše poti malo zgubil.

Leon

Sreda 6. 3. 2024

Danes smo se zbudili ob 07.00, pojedli smo zajtrk in se odpravili na avtobus, ki nas je peljal do najbolj severne točke v Evropi. Tam je zelo pihalo in nas skoraj odpihnilo. Tam smo bili zato le 30minut. Tam smo tudi kupili nekaj spominkov. Ko smo se peljali v bližnje mesto Honningsvag, je Luka ugotovil, da je izgubil telefon. Cel avtobus je zato odpeljal nazaj na Nordkapp, na koncu je Luka ugotovil, da je bil telefon za sedežem na avtobusu. V mestu smo imeli malo prostega časa. Med tem se je Luka izgubil na poti iz trgovine in Nadija je le uspela zmenjati svoje evre v norveške krone. Potem smo se vrnili v kočo in smo bili razočarani, ker nismo mogli skuhati piščančje rižote za večerjo, ker se je meso pokvarilo.

Utrinki dneva

• Luka je izgubil telefon
• Nadija je zmenjala denar
• Luka se je izgubil napoti iz trgovine
• Meso za rižoto se je pokvarilo

Petra

Četrtek 7. 3. 2024

Zjutraj smo se zbudili, pojedli, spakirali in se odpravili do bencinske črpalke, kjer nas je prišel pobrat avtobus. Peljali smo se nazaj do Hammerfesta – v klub Bootleg. Zaceli smo z igro, da se malo razživimo, nekaj »hu hi ha«. Sledila je naša igra z številkami. Ko smo končali, smo imeli evalvacijo projekta, izpolnili smo tudi youth passe in vmes imeli še malo prostega časa. Brez prtljage nas je potem avtobus zapeljal na vrh hriba nad Hammerfestom, kjer je bila restavracija v koči iz maha – ampak zelo fensi od znotraj. Tam je bilo veliko NATO vojakov, z puškami, ugotovili smo, da je slikanje vojakov prepovedano – Barbari so celo pregledali telefon. Za kosilo smo jedli različne pice, bilo jih je veliko vrst. Po kosilu smo imeli se slovesno podelitev youth passov, nato pa so po nas prišli taksiji in nas zapeljali do mladinskega centra iskat prtljago. Peš smo šli do pristanišča, kjer smo počakali ladjo, da nas pelje v Alto. Vožnja je bila prijetna, vmes pa nas je prišel zasliševat stevard – hotel je vedeti nase podatke, očitno smo bili sumljiviJ. Ko smo stopili iz ladje, nas je že čakal avtobus, ki nas je pripeljal do še enega mladinskega centra, ki se je imenoval Huset. Ko smo se namestili, smo šli v center, kjer naj bi se dogajalo nekaj (danes še nič posebnega – sicer pa otvoritev svetovnega prvenstva v vleki psov). Tam so pa bile lepe ledene skulpture, šli smo do zanimive cerkve, kjer so opazili nad njo oblake v obliki črk XO. Fanta (Aljaž, Leon) in Nadija so šli za Poljakinjami, ostali smo se malo sprehodili. Ko smo prišli v Huset, smo igrali biljard, pinkponk, imeli večerjo, nekateri zadnje ljubezenske trenutke. Nadija je imela še svoj koncert. Ko pa smo hoteli iti spat (spali smo po kavčih kluba), nismo znali ugasniti reflektorjev. Vsi so obupali, ampak je Stella našla stikalo in nas rešila muk. Dan se tokrat ni končal z sestankom, samo odšli smo spat, saj nas je znova čakalo zelo zgodnje vstajanje.

Utrinki dneva

• Leon je ocenil, da je imel dovolj prostora v spalki za poljsko učiteljico Karolino.

Stella

Petek 8. 3. 2024

Jutranji let do Osla je minil brez posebnosti, uživali smo v razgledih in večino časa predremali, ter razmišljali, da morda nikdar več ne bomo tako daleč na severu ter da mogoče pa ni tako hudo dobiti še dodaten nenačrtovan dan potovanja. Ob prihodu na letališče smo se odpravili v nov hotel, tega nam je uredila letalska družba, ker so stavkali in smo nekje pač morali počakati na sobotni let do Varšave in potem domov. Izkoristili smo dan in se z vlakom odpravili na ogled Osla. Ravno je v Holmenkolnu –  kar je del Osla – potekalo svetovno prvenstvo v poletih, kar si je šlo del skupine tudi malce pogledati. Vsi pa smo si ogledali mesto, ki je zelo drago, z veliko ljudmi, pihal je kar oster severni veter, mi pa smo bili že kar malo utrujeni od toliko novih stvari. Še najboljše smo se počutili nato v hotelskem fitnesu, kjer smo malo pretegnili ude in poklepetali o vsem doživetem.

Sobota 9. 3. 2024

Končno je prišla zadnja noč, ko smo po najbolj luksuznem zajtrku (celo kaviar je bil na razpolago…Hvala Lufthansa…) le odšli na pot proti domovini. Odleteli smo do sončne Varšave in proti večeru končno pristali na Brniku. Skupaj smo ugotavljali, da je kljub megli in dežju, ki sta nas pričakala, tu najlepše! Napornih deset dni je za nami, a za noben trenutek nama ni žal. Skupina naju je vedno znova presenečala z energijo, pogumom, da se preizkušajo v nepoznanih okoljih, brez večjih težav v angleškem jeziku, v optimizmu, tudi ko zebe in nam odpovejo let, kako so poskrbeli drug za drugega, zbrali še zadnje atome moči in šli na lov na severni sij, pa v mrzlo jezero, pomagali drugemu vleči kovčke,… res neprecenljiva izkušnja in če bo le možnost, jim znova omogočimo podobno izkušnjo! Hvala Erasmus +!

 

Od ponedeljka 19. 2. 2024 do petka 23. 2. 2024 je skupina 18 otrok, 3 vzgojiteljic in 2 vzgojiteljev, preživela teden na zimovanju na Arehu, na Pohorju. Bivali smo v Ruški koči. Navkljub pomladanskim temperaturam in pomanjkanju snega smo smučali vsak dopoldan in popoldan. Izjema je bil le petek, ko zaradi vetra in dežja smučanje ni bilo možno. Otroci so bili razdeljeni v 4 smučarske skupine, glede na predznanje smučanja. V popoldanskem in večernem času smo se udeležili zanimivih delavnic in predavanj (o pravilih FIS, pohod, kviz “Male sive celice”, čarovnik, astronomija, lovec, splavar). V četrtek smo imeli pravo veleslalomsko tekmo. Otroci so pogumno odsmučali po progi in bili ponosni na svoje dosežke ter napredek v znanju smučanja.

V okviru projekta Erasmus + mobilnosti učencev smo se v času, od 30.11. do 3.12. 2023, vzgojitelji s skupino mladostnikov odpravili na obisk k našim sovrstnikom v Osijek. Projekt se imenuje: »Kaj početi po šoli?«. V okviru teme in vsebine projekta raziskujemo prosti čas mladostnikov pri nas in zunaj meja naše domovine. V Osijeku smo se tri dni družili z mladostniki, ki živijo od okriljem Diječjega doma Klasje. Gre za ustanovo, ki je po delovanju podobna naši. Razlikujemo se v tem, da v Osijeku sprejemajo tudi najmlajše otroke iz starostne skupine, ki obsega čas od rojstva do šoloobveznosti. V osiješkem domu trenutno skrbijo za skoraj 150 otrok vseh starosti. Sodelovanje z njihovim domom je potekalo že v preteklih letih v okviru druženja na nogometnih turnirjih, tako da smo se z nekaterimi otroki in vzgojitelji že poznali.

V petek nas je vodstvo s skupino mladostnikov, ki je bila izbrana za sodelovanje z nami, pričakalo s prisrčno dobrodošlico. Razkazali so nam njihovo ustanovo. Preko spoznavnih iger smo se predstavili drug drugemu. Nadija je pripravila krasno predstavitev Slovenije, Aljaž pa je predvsem mlade, a tudi starejše navdušil z igranjem harmonike. Večer se je nadaljeval z igranjem družabnih iger, zaključili pa smo ga z ogledom starega dela mesta, praznično okrašene Trdnjave. Upali smo na skupinsko drsanje, a led še ni bil pripravljen. V soboto nas je skupaj z otroki iz njihovega doma razveselil obisk Božičkov na motorjih. Motoristično društvo Osijek je že vrsto let najstarejše motoristično društvo v vzhodni Evropi in donator božičnih in velikonočnih daril za njihove otroke. Za  vse nas je bila neprecenljiva izkušnja srečanja z motoristi vseh poklicev, ki svoj prosti čas namenjajo tudi dobrodelnosti, za naše fante pa vsekakor prvi stik  s čisto pravimi motorji. Popoldne smo preživeli ob igranju družabnih iger in igranju bowlinga. Skupaj smo skuhali večerjo in zaključili večer v praznično okrašenem mestu. V nedeljo smo si ogledali Vukovar, se spoznali s problematiko t.t. domovinske vojne na Hrvaškem ter namenili nekaj pogovorov obravnavi nesmiselnosti vojne. Ogledali smo si še naravni rezervat Kopački rit in s sprehodom ob Donavi konkretno razmigali noge, preden smo se odpeljali proti Sloveniji.

Priprava in izvedba projekta, v katerega smo intenzivno vključili vse naše mladostnike: vse od pakiranja, skupnega iskanja namestitve, raziskovanja novega mesta, spoznavanja novih ljudi, priprave in sprejemanja njihovih morebitnih raznolikosti, razvijanja novih prijateljskih vezi… sta bili zelo konkretna izkušnja in dodana vrednost projekta, saj je šlo za neformalno učenje, ki ga naši varovanci še kako potrebujejo.

Vzgojiteljica Barbara 

_______________________________________________________

Naše popotovanje se je začelo z dolgo vožnjo na Hrvaško in sicer napotili smo se v Osijek. Ko smo prisli, smo se razdelili po sobah v aprtmajih in odložili prtljago. Sobe so bile prav čedne in moderne. Nato smo odšli v Klasje – dom za otroke. Tam je podobno kot v našem domu.  Lepo so nas sprejeli, potem smo se malo podružili in spoznali med seboj. Igrali smo se tudi igrico, v kateri smo spoznavali hrvaške besede in otroci iz doma pa so se spoznali z besedami iz slovenščine. Skupaj smo pojedli večerjo in se posladkali s potico – oni z našo, katere mojstrica je bila ena od vzgojiteljic stanovanjske skupine in mi z njihovo, ki jo je spekla kuharica, ki je pred leti kuhala na Bledu. Že isti večer smo pohiteli na ogled Adventa – to je njihov božični sejem. V centru mesta, kjer so bile že obešene praznične lučke in postavljene stojnice z različnimi dobrotami in mnogovrstnimi izdelki, je še snežiti začelo, kar je še bolj pričaralo praznični duh kot ga večina dobro pozna. A to mesto je v bližnji zgodovini pretrpelo zelo veliko, tako kot tudi veliko krajev blizu Osijeka. Znano je po hudih državljanskih napadih med Srbijo in Hrvaško. Bolj hudo pa je bilo tudi v ostalih sosednjih krajih, katerih središče napadov je bil Vukovar.Ta kraj pa vendarle poleg hude zgodovine v sebi skriva veliko lepih kotičkov in dobrih ljudi. V Vukovarju smo obiskali muzej zgodovine, v katerem so razstavljena bojna vozila iz tistih časov. Ob ogledu  muzeja na prostem smo uživali in videli dosti zanimivega. Po napornem potepanju pa smo se odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo, v kateri smo bili prijetno postreženi in hrana je bila tudi zelo okusna.Udeležili smo se tudi bowlinga v nakupovalnem centru v Osijeku z tremi člani doma iz Osijeka.Za konec našega popotovanja pa smo se udeležili prav posebnega dogodka, ki so ga božički na motorjih pripravili za najmlajše v njihovem domu. Medtem ko smo mi potrpežljivo čakali na ta dogodek,so otroci bili prav nestrpni, zato so se naši fantje odločili podati v igro nogometa z njimi. Ni minilo dolgo in že so se zaslišali bučni glasovi motorjev. Otroci so veselo vriskali in se veselili. Motoristov je bilo prav veliko, ob njih pa sta se pripeljala tudi dva kombija, v katerem so bila darila.Vsak od otrok je prejel dve darili polni sladkarij, prav tako tudi mi člani stanovanjske skupine.Po prejemu daril so si otroci lahko od bližje pogledali motorje. Nekatere so skrivnostni božički tudi posedli na motor, kar je bila prava dogodivščina za njih. Predvsem pa za našega Aljaža! Po srečanju z Božički smo se odpravili nazaj v aprtmaje in spakirali in se odpravili na pot do še enega prav posebnega kraja na Hrvaškem. To je Čazma s svojo božično vasjo. Tam smo si zvečer ogledali pravljične lučke , ki so bile v kombinaciji s snegom videti prav čarobne. Za konec smo si pogledali tudi ognjemet, ki so ga tam priredili.Tako se je naše popotovanje na Hrvaškem končalo.

Nadija Smajli 

 

 

Od 14. do 18. avgusta 2023 se nas je 5 otrok skupaj z 2 vzgojiteljicama odpravilo v čisto samosvoj apartma v samem središču Kopra. Naše popotovanje se je pričelo s pakiranjem velikih količin hrane in vseh potovalk, za katere se nam niti sanjalo ni, kako jih bomo lahko stlačili v en avtomobil – tako smo na koncu vzeli kar dva. 🙂 Potem smo se prešerne volje odpeljali do obalnega mesteca, kjer nas je prijazno sprejela naša gostiteljica, gospa Ramajana. Dobili smo celo svoj napihljivi flamingo za na plažo, občudovali kraljevske sobe in uživali postrežbo sladoleda za dobrodošlico. Razpakirali smo naše potovalke in se že prvi dan takoj podali na plažo in skočili v morje. Veliko in radostno smo plavali, pogosto tudi zelo daleč – vse do rumene boje! Kadar nas je bilo strah smo seveda s seboj vzeli še plavajočega črva, ali pa se oklenili katere od vzgojiteljic in jih občasno ponesreči tudi potunkali. 🙂 Na plaži smo veliko ustvarjali. Vzgojiteljica Blanka nas je učila kvačkati, s seboj pa smo imeli raznorazne pripomočke za ustvarjanje – čopiče, vodenke, barvic, oglje in še in še. Naredili smo si tudi svoj lastni nakit in obeske. Veliko smo se pogovarjali, preizkusili vse plaže, ki smo jih našli – najbolj nam je bila všeč tista mestna, s plavajočimi pomoli, kjer smo lahko skakali, preizkušali akrobacije ter se tudi potapljali in raziskovali plažo. Radi smo iskali školjkice, občudovali kamenčke in morsko obalo ter se zaposlili na raznorazne naravne načine. Preizkusili smo se tudi v kuhanju, saj smo si morali vse obroke pripraviti kar sami! Ob večerih smo pogosto odšli na sprehod, igrali družabne igre, dvakrat pa smo celo odšli na vodne igrarije v mestu Kopra, se škropili in si en večer privoščili čisto pravo večerno kopanje. Zadnji dan smo se kar s težavo poslovili od naše gostiteljice in lepega apartmaja ter si zaželeli, da pridemo še. 🙂

Od 24. do 28. julija 2023 smo otroci Mladinskega doma Malči Beličeve skupaj s tremi vzgojitelji obiskali CŠOD Bohinj. V petih dneh smo se preizkusili v supanju, šli smo si ogledt slap Savico, prehodili Korita Mostnice, jedli sladoled, hranili afriške kozice, preizkusili različna kopališča ob Bohinjskem jezeru, se sprehajali do različnih razglednih točk, skakali iz visokih pomolov, plavali do splava daleč na jezeru, uživali v redkih sončnih žarkih in se z rdečimi dežniki rogali dežju; prav nič nas ni motila mrzla voda, niti megleno vreme. Uživali smo v družbi drug drugega ter v lepih razgledih, veliko smo se pogovarjali in tkali nova poznanstva. Ob večerih, pa tudi tekom dneva, smo izvedli različne delavnice obarvane s čustveno-socialno tematiko, igrali družabne igre, vsak dan pa smo si vzeli tudi čas za pogovor o počutju v skupni, idejah, željah in lepih utrinkih za katere smo bili hvaležni v preteklem dnevu.

V juliju smo izvedli poletni tabor v Radencih. Tabor se je odvijal od 24. 7. do 28. 7. 2023. Na tabor smo odšle tri vzgojiteljice in 13 otrok. Nastanjeni smo bili v CŠOD Radenci. Imeli smo bogat program, ki je bil predvsem fokusiran na kopanje v reki Kolpi in dejavnosti povezane s spoznavanjem naravne in kulturne dediščine Bele krajine. Poleg vsakodnevnega kopanja smo obiskali Belokranjski muzej v Metliki, si ogledali ameriško letalo ob vasici Otok iz druge svetovne vojne, se povzpeli na bližnjo razgledno točko Radenske stene in odkrivali kotičke ob reki Kolpi iz vidika gozdne pedagogike. Imeli smo tudi veliko ustvarjalnih delavnic, delavnice urejanja frizur, igranje družabnih iger, delavnice kvačkanja, večer talentov, filmski večer in indijanski večer s pečenjem kruha na palicah ob ognju. Na indijanskem večeru smo si poslikali obraze, pri čemer so otroci zelo uživali in si ob ognju izmenjavali vtise o taboru in peli taborniške pesmi. Otroci so igrali tudi nogomet, odbojko in namizni tenis. V CŠOD so nam dali na izposojo kanuje, ki so bili lepa popestritev preživljanja časa ob reki. Prijazni donator, iz bližnjega Kanu kampa Radenci (https://kolpa-adventures.com/kanu-kamp-radenci-ob-kolpi/) pa nam je doniral na izposojo tudi supe, s katerimi so se otroci vozili po reki Kolpi in neizmerno uživali, za kar se jim tudi iskreno zahvaljujemo. Otroci so bili na taboru sproščeni in so zelo uživali v reki Kolpi, čeprav je bila v tistem času malce hladnejša kot ponavadi. V SC Mladinski dom Malči Beličeve smo se vrnili polni pozitivnih vtisov in novih znanj. Zagotovo se bomo ob Kolpo še vrnili, saj je bil tabor res lepo doživetje.

V ponedeljek 26. 6. 2023 zjutraj se je skupina 11 otrok in 3 vzgojiteljev iz MDMB odpravila proti železniški postaji Ljubljana. Nato so se z vlakom odpeljali proti Mariboru. Prestopili so na mestni avtobus in se odpeljali do vzpenjače. Po vožnji z vzpenjačo so začeli hoditi v smeri Slovenj Gradca. Pred njimi je bilo približno 80 km poti. Prva postojanka je bila na Ruški Koči, kamor so prišli sredi popoldneva. V torek 27. 6. 2023 so se odpravili proti Koči na Pesku. Hodili so 6 h. Večino poti je močno deževalo. V sredo 28. 6. 2023 so preživeli na Rogli. Dopoldan so izkoristili za negovanje in zdravljenje ran ter sušenje perila; popoldan so odšli na kopanje v hotel Planja; zvečer so otroci pripravili 3 nastope, vsaka soba po en nastop. V četrtek 29. 6. 2023 so se odpravili proti Ribniški koči. Popoldan so se razvajali na soncu in klepetali. V petek 30. 6. 2023 so se odpravili proti Koči pod Kremžarjevim vrhom. Popoldan so izkoristili za načrtovanje zaključka poti in iger v naravi. V soboto 1. 7. 2023 so se zgodaj zjutraj odpravili proti avtobusni postaji Slovenj Gradec. Z avtobusom so se odpeljali do Velenja, kjer so se z vlakom odpravili proti Ljubljani. V MDMB so prišli sredi popoldneva. Sledili sta evalvacija projekta in pospravljanje opreme.

Med 14. in 16. 4. 2023 se je nogometna reprezentanca SC Mladinskega doma Malči Beličeve (SC MDMB) udeležila mednarodnega turnirja na sosednjem Hrvaškem. Na turnirju je nastopilo deset ekip iz sedmih držav: Hrvaške, Poljske, Češke, Slovaške, Ukrajine, BIH in Slovenije.  Ekipa SC MDMB je štela sedem tekmovalcev in dva spremljevalca. Fantje so se izvrstno izkazali: enkrat zmagali in trikrat igrali neodločeno. Na vsaki tekmi so tudi “zabili” vsaj en gol. Nastop je bil poleg tekmovalnega naboja tudi test ekipe, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo zavodov v mesecu avgustu na Poljskem.  Oba spremljevalca lahko samo pohvaliva pristop vseh fantov.

Skupina 20 otrok in 5 vzgojiteljev se je med zimskimi počitnicami 2023 udeležila zimovanja na Arehu. Vsak dan smo smučali. Imeli smo odlične snežne pogoje (veliko snega) in lepo, sončno, sicer tudi mrzlo vreme. Vsi začetniki so se naučili smučati. Vsi ostali so nadgradili svoje znanje. Zimovanje smo zaključili s pravo veleslalomsko tekmo in podelitvijo diplom. Bivali smo v Ruški koči. Ob večerih smo se z g. Mirotom udeležili zimskega pohoda skozi pohorski gozd, bili na predavanju o pravilih FIS na smučišču, igrali igro »Male sive celice«, prisluhnili splavarju in lovcu, se igrali na snegu. V četrtek pa nas je nasmejal čarovnik Grega. Vzg. Blanka je pripravila likovno ustvarjalno delavnico. Zvečer smo znanje razvijali z igro Asociacije, ki jo je pripravil vzg. Boris. Počitnice so bile aktivne in so prehitro minile.

Midve (Nuša in Stella) in z vzgojiteljico Lejo smo se zgodnjo nedeljsko jutro odpravile v Prago, na projekt Eye Opener. Do tja sta nas pripeljala 2 vlaka, vozili smo se 10 ur, za nazaj pa 13 ur.

Teden v Pragi je minil hitro, saj smo bile čez cel teden zelo pridne. Vsak dan smo imeli zapolnjen z različnimi aktivnostmi. S pomočjo vseh napotkov in delavnic, smo se naučile kako pripraviti mladinsko izmenjavo za Erasmus+ ter se spoprijateljile s Poljaki in Norvežani. Skupaj smo naredili projekt, v upanju da se bo uresničil v letu 2024. Seveda smo videle tudi nekaj mrzle in lepe Prage in se peljale s podzemno železnico in tramvajem. Teden je bil poln smeha, stisk, stresa, zabave in žalosti, ko je napočil čas za odhod domov. Stresne, nove situacije, smo tekom tedna uspešno premagale. Skrb, da ne znamo dobro angleško, pa je po prvem dnevu izpuhtela in smo uspešno komunicirale z vsemi udeleženci aktivnosti.

Nuša in Stella

V soboto, 22. 10. 2022 je bil v Varšavi na Poljskem organiziran nogometni turnir za otroke z naslovom Otroci proti vojni. Na turnirju je sodelovalo 20 ekip iz Poljske, Ukrajine, Nemčije, Hrvaške, Češke, Portugalske in Slovenije. Turnirja se je udeležila tudi nogometna reprezentanca našega Doma. Sedem tekmovalcev Doma sta spremljala dva vzgojitelja – trenerja. V četrtek, 20. 10. 2022 se je ekipa v zgodnjih jutranjih urah odpravila na dvanajsturno pot. V hotel je ekipa prispela v zgodnjih večernih urah. Po namestitvi je sledil počitek. V petek, 21. 10. 2022 je sledil obisk slovenskega veleposlaništva v Varšavi, kjer so bili tekmovalci in vzgojitelja srčno sprejeti s strani veleposlanika Bojana Pograjca in njegove ekipe. Popoldan je sledila prijateljska tekma z ekipo Portugalske in nato zaslužen počitek. V soboto, 22. 10. 2022 je bil na sporedu nogometni turnir, kjer so se tekmovalci Doma srčno borili, za boljši rezultat pa je zmanjkalo tudi kanček športne sreče. Nedelja, 23. 10. 2022 je bila namenjena potovanju proti Mladinskemu domu Malči Beličeve. Tako so se vsi v Dom vrnili srečno, zadovoljni in polni novih vtisov.

18.8.2022 smo se odpravili na Madžarsko. Pot pred nami je bila zelo dolga, zato smo naredili postanek na Ptuju. Tam smo začeli z raziskovanjem Madžarske tako da smo šli na njihovo sladico- kurtuše. Kurtuše nam je naredila gospa v super novi na Ptuju. Kurtoši izgledajo kot velike šamrole, le namaz in posip sta drugačna. Meni je najboljši pizza kurtoš . Okoli petih popoldne smo prispeli na Blatno jezero ali Balaton po njihovo. Blatno jezero je največje jezero v  vzhodni Evropi. Pravimo mu tudi Madžarsko morje. Obala je zelo lepa. Voda je zelo plitva do območja kjer lahko plavaš moraš hoditi vsaj dvesto metrov.

Drugi dan smo se odpravili v mesto Tihany in tam smo si ogledali majhno mestece, kjer so bile vse hiše pokrite s slamo. Po tem ogledu hiš smo se odpeljali na ostanke vulkana.

Tretji dan smo šli v Budimpešto. Žal nas je ujelo slabo vreme ampak vseeno smo si ogledali glavno mesto Madžarske. Presenečen  sem bil kako velika je  reka Donava, ki teče skozi mesto.  Spoznali smo prijatelje in z njimi smo igrali nogomet, čeprav oni niso poznali naših besed mi pa njihovih, smo vseeno odigrali lepo prijateljsko tekmo.

Četrti dan smo se zmenili da gremo v živalski vrt v Vespremu. Tam so me najbolj navdušile živali nosorog, pingvini in lenivec.

Peti dan smo se odpeljali v palačo Keszthely. V palači je bilo zelo veliko starega pohištva in drugih dragocenosti. Nato smo se ločili v  dve skupini: prva skupina se je odpravila v botanični vrt, druga skupina se je pa odpravila  gledati trofeje, ki jih je ustrelil grof, lastnik te palače.

Šesti dan smo  pospravili hišo kjer smo stanovali te dneve. Napoti nazaj smo  si še ogledali naravni rezervat nato pa se res odpravili proti Ljubljani. Prispeli smo šele proti večeru. Ko smo prispeli smo očistili še avtomobil in tako se je naše potovanje po Madžarski lepo zaključilo.

Klub temu da nisem nič razumel njihovega jezika sem vesel da sem zmogel potovanja v  tako drugačno državo.

Zapisal: Viktor R.

 

Vroče julijske dneve od 17. 7. – 21. 7. 2022 je 15 otrok v spremstvu 4 vzgojiteljev preživelo v Posočju. Obiskali smo Tolminska korita, kjer je otroke navdušila naravna klima iz jame po poti. Z gondolo smo se povzpeli na D postajo Kaninske žičnice na nadmorski višini 2200 m, kjer se otroci niso mogli dovolj načuditi izjemnemu razgledu in znatni temperaturni razliki med nižavjem in visokogorjem; na Kaninu je bilo namreč prijetno sveže in hladno, medtem ko nas je v Bovcu utrujala poletna vročina. S Kanina smo se po Kaninski gozdni mulatjeri peš vrnili v Bovec. Izvedli smo tudi pohod od Slapa Virje do slapa Boka in si spotoma ogledali še HE Plužna z umetnim jezerom.  Kopali smo se in skakali bombice v Nadižo ter se zadnji dan tabora z rafti spustili po brzicah smaragdne reke Soče, ki nas je vse po vrsti očarala s svojo izjemno turkizno modrino.

Tudi letos sta nam bivanje v prostorih šole v Soči ter vsakodnevno razvajanje naših brbončic ob domači hrani Kmetije Jelinčič omogočila g. Aleš Grašek in Rotary klub Ljubljana – Emona. G. Viljam Kvalić, direktor Turizma Doline Soče, pa nam je odobril proste vstope za vse obiske in oglede naravnih in kulturnih znamenitosti na našem taboru.

Vzgojitelji: Valentina, Mateja, Jernej in Andreja

Skupina devetih otrok in treh vzgojiteljev se je v četrtek, 8. 9. 2022 odpravila proti Jahorini (BIH). Kljub naporni poti je skupina petkov dan začela z adrenalinsko vožjno s štirikolesniki po pobočjih Jahorine in krajšim sprehodom; popoldan pa opravila daljši pohod proti vrhu Ogorjelice (1916 m n. v.). Osvojitev Ogorjelice so tik pod vrhom onemogočile nenadna gosta megla, oblačnost in deževje. Vendar slabo vreme ni pokvarilo razpoloženja udeležencem. V soboto dopoldan je skupina opravila vožnjo z gondolo proti vrhu smučišča in po 30 minutah hoje osvojila vrh Jahorine – Ogorjelico. Vreme je bilo jasno, brez oblačka, tako da je pogled segel daleč naokoli na bližnja in daljna hribovja. Spust v dolino je potekal z letnimi sanmi. Vožnja je bila dolga in razburljiva. Popoldanski čas je skupina izkoristila za ogled starega dela Sarajeva. Dnevi so zaradi polnega urnika in odličnih dejavnosti minevali hitro. Nenadno je bila tu nedelja, 11. 9. 2022 in čas za odhod proti Mladinskemu domu Malči Beličeve (MDMB). Kljub temu je bilo nedeljsko dopoldne dejavno. Del skupine je odšel na kopanje v hotelski bazen; del skupine si je ogledal Trebevič, se peljal z vlakcem in opravil krajši sprehod. Skupina se je polna novih in nepozabnih doživetij v MDMB vrnila v večernih urah.

Večdnevni bivanje z dejavnostmi je omogočilo športno društvo Olimpiki, za kar se iskreno zahvaljujemo!

Otroci in vzgojitelji 3. skupine

Od 27.6. do 3. 7. 2022, se je večja skupina otrok Mladinskega doma Malči Beličeve, udeležila počitniškega tabora “Dobro sem – Happy holidays”, ki je potekal v Počitniškem domu Vila Šumica, v organizaciji ZPM Ljubljana Moste Polje. Otroci so preko različnih dejavnosti krepili svoje gibalne in ustvarjalne sposobnosti, samozavest in socialne veščine. Poleg dejavnosti smo se tudi kopali v jezeru Jasna. Ob koncu tabora nas je obiskala olimpijska zmagovalka Tina Maze in se z nami družila ob različnih elementarnih in štafetnih igrah.

Vzgojitelja: Dejan in Boštjan

V četrtek, 18. 8. 2022 so se otroci iz mladinskega doma Malči Beličeve skupaj z vzgojitelji, odpeljali proti Kopru. Na poti so se ustavili v Križni jami, kjer so med vodenim ogledom izvedeli veliko novih, zanimivih stvari. Zaradi slabega vremena so izpustili kopanje v Bloškem jezeru ter se odpravili naravnost v Koper. Po nameščanju v apartmaje so pojedli že pripravljeno večerjo in se podali na nočno kopanje, saj je dež medtem že prenehal. V naslednjih dneh so se pretežno kopali, se udeležili delavnic na temo spoznavanja Strunjana, Kopra ter solinarstva, predvsem pa so pojedli veliko sladoleda. Časa za druge dejavnosti je skorajda zmanjkalo. Po enem tednu bivanja v Kopru so že skoraj vsi vedeli kdo smo.

Vzgojitelji: Eva, Sandra in Alan

V ponedeljek, 25.7.2022 se je 17 nadebudnih MDMB-jevcev odločilo, da povabijo štiri vzgojitelje, dve punci in dva fanta, na športno rekreativni tabor v CŠOD Radenci ob Kolpi. Vsi skupaj so se tam namestili in spoprijateljili s prijetnim osebjem doma. V naslednjih dneh so otroci vzgojiteljem predstavili pohodništvo, lokostrelstvo, plezanje po umetni steni, plavanje v Kolpi, skoke v vodo s pomočjo vrvi – tarzan, umetniško ustvarjanje, turnir v nogometu, namiznem tenisu in še kaj. In ker so bili vzgojitelji tako zelo sodelujoči, so jih zadnji dan, ob povratku, v Črnomlju peljali na ogled mestnega centra in na sladoled. Obljubili so tudi, da jih prihodnje leto ponovno povabijo s seboj.

Vzgojitelji: Miha, Boris, Eva in Ana

Med 6. 7.in 11. 7. 2022 smo izvedli projekt na Pohorju. Ruška koča je bila super gostiteljica, saj smo teden dni preživeli na čudoviti lokaciji, hrana je bila zelo okusna, sobe pa zelo prostorne. Planinske poti na Pohorju ponujajo veliko možnosti krajših ali daljših izletov in vodijo do številnih naravnih znamenitosti, potokov, slapov in jezer. Obiskali smo Framski slap in slap Šumik, Črno jezero, osvojili Žigartov vrh, prehodili mnogo okoliških poti in med potjo spoznavali, da je hoja ob dobri družbi zelo prijetna aktivnost. Zgradili smo tudi hiške palčkom, ki so nam v zahvalo naslednji dan v gozdu pustili sladkarije. Premagali smo strah pred višino, saj smo se po varovani poti spustili do slapa, se z gondolo povzpeli na vrh Pohorja in občudovali prekrasno pokrajino pod nami. Privoščili smo si tudi poletno sankanje in zelo uživali v adrenalinski vožnji. Po Mariboru smo se zapeljali z vlakcem in si tako na najboljši način ogledali mesto. Ob slabem vremenu smo si čas krajšali z družabnimi in socialnimi igrami ter z zanimanjem poslušali predavanje alpinista in lovca. Otroci in mladostniki so vsako jutro tekli, po kosilu brali knjige, ob večerih pa pisali dnevnike, v katere so zapisali marsikatero novo naučeno modrost, ki so se je naučili tekom projekta.

Vzgojitelji: Luka, Sara, Lurd in Tamara

Ljubljana, 15. 7. 2022

Od 21. do 25. svečana je na Arehu potekalo tradicionalno zimovanje SC MDMB. Udeležilo se ga je devetnajst neustrašnih in smuke željnih duš s petimi, energije prepolnimi, učitelji smučanja-vzgojitelji-bralci pravljic-animatorji… Karavana belih vozil je v ponedeljek, v dopoldanskem času krenila proti Pohorju. Po namestitvi v Ruški koči in obilnem kosilu je bil že čas za popoldansko smuko, za nekatere pa za prve smučarske korake. V naslednjih dneh se je dvakrat dnevno smučalo, v popoldanskem času pa so se izvajale razne druge dejavnosti: obisk lovca, planinca, pohod, asociacije in še in še.  Pripetil se je tudi obisk UKC Maribora, kjer pa so zdravniki diagnosticirali le ranjen ponos. Vreme je bilo odlično, sončno, vse do petka, ko nas je presenetil pravi snežni metež. Takrat že vsi utrjeni smučarji so se najprej spopadli na smučarski tekmi in pokazali svoje veščine, nato pa nazdravili z vročo čokolado in pregnali utrujenost. Bela karavana se je v SC MDMB vrnila v popoldanskih urah v petek, s kopico zadovoljnih in nasmejanih duš.

Vzgojitelji: Miha, Luka, Boris, Tatjana in Leja

Tretji teden avgusta je 12 otrok ob spremstvu vzgojiteljev Ane, Jana in Andreje preživelo v prečudoviti Dolini Soče. Teden je bil zapolnjen z aktivnostmi in doživetji. Obiskali smo Tolminska korita, se skozi 100 m kamniti rov povzpeli do ruševin utrdbe Fort Hermann, si ogledali razstavo v Trdnjavi Kluže, občudovali enega najlepših slovenskih slapov, slap Kozjek, se kopali v 13℃ hladni Soči (brrrr) in nekoliko toplejši Nadiži, ter teden zaključili z dopoldanskim spustom z rafti po smaragdni reki in njenih brzicah ter popoldnevom preživetim v pustolovskem parku. Naše pustolovščine je spremljalo celotedensko snemanje avtorskega filma o zakleti šoli, pri katerem so navdušeno sodelovali vsi otroci. Tabor smo zaključili v petek popoldne, ko smo se polni novih vtisov in prijetno utrujeni vrnili v Dom.

Iskreno se zahvaljujemo g. Alešu Grašku in Rotary klubu Ljubljana – Emona, ki sta nam prostorsko in finančno v celoti zagotovila naše bivanje v Soči ter poskrbela, da smo imeli priložnost vsak dan znova uživati v kulinaričnih dobrotah Kmetije Jelinčič. Iz srca hvala tudi g. Viljamu Kvaliću, direktorju Turizma Doline Soče, ki nam je omogočil proste vstope za vse obiske in oglede naravnih in kulturnih znamenitosti na našem taboru.

Vzgojitelji: Ana, Andreja in Jan

Od 26.7. do 30.7. 2021 je skupina 13 otrok in 3 vzgojiteljev preživela na počitniškem taboru v Radencih na Kolpi. Bivali smo v CŠOD Radenci. Imeli smo lepo sončno vreme, zato smo vsak dan aktivno preživeli v čudoviti naravi: kopanje v Kolpi, igra nogometa ali odbojke na mivki, kolesarjenje, pohodništvo, plezanje, lokostrelstvo. Ob večerih pa smo se hladili s sladoledom.

Ljubljana, 13.8.2021

Na pot proti Varšavi (Poljska), kjer je 24. 7. 2021 potekalo 12. poljsko nogometno državno prvenstvo z mednarodno udeležbo (Slovenija, Portugalska) smo se odpravili 22. 7. 2021 v zgodnjih jutranjih urah. Nogometno ekipo Mladinskega doma Malči Beličeve (MDMB) je sestavljalo 7 otrok in 2 pedagoga. Pot je zaradi prometne gneče trajala nekoliko dlje. Pred hotel Ibis (Varšava, Poljska), kjer smo bili nastanjeni smo prispeli proti večeru. Sledila je namestitev v hotel, sprehod v okolici hotela, večerja in nočni počitek. V petek, 23. 7. 2021 smo po zajtrku opravili nogometni trening, popoldan pa se odpravili proti centru Varšave, kjer smo si ogledali novi in stari del mesta ter Kopernikov znanstveni center. Za obisk slednjega nam je karte podarilo slovensko veleposlaništvo v Varšavi, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. V soboto, 24. 7. 2021 se je ob 9.00 z otvoritveno slovesnostjo začelo nogometno prvenstvo. Tekme skupinskega dela (4 skupine po 7 ekip) so potekale med 9.30 in 15.00. Odigrali smo 6 tekem in zebeležili 2 zmagi in 4 poraze. Po skupinskem delu smo si ogledali tekme osminefinala, četrtfinala, polfinala in finala. Zvečer smo se spoznali s slovensko veleposlanico go. Boženo Forsnarič Boroje in g. Miranom Šobo ter se udeležili zaključne prireditve nogometnega prvenstva. V nedeljo, 25. 7. 2021 smo se na pot proti MDMB odpravili v zgodnjih jutranjih urah. Pot je potekala brez večjih posebnosti. Za zaključek smo v celjskem McDonald’s-u kosili in tako zaključili naše druženje oz. nogometno dogodivščino.

Pri udeležbi na 12. poljskem nogometnem državnem prvenstvu z mednarodno udeležbo so nas podprli Nogometna zveza Slovenije, NK Olimpija in KK Cedevita Olimpija. Vsem se za podporo iskreno zavaljujemo!

V šolskem letu 2020/2021 smo sodelovali v košarkarskem projektu “ONE TEAM”, skupaj s košarkarskim klubom CEDEVITA OLIMPIJA. Zaradi epidemioloških ukrepov smo v “mehurčku” izvedli 10 delavnic, kjer smo ob košarkarskih veščinah, razvijali tudi socialne veščine (komunikacijo, empatijo, postavljanje ciljev, sodelovanje, upoštevanje navodil, sprejemanje pravil, itd.). Ob koncu delavnic smo se preko ZOOM srečanj družili s predstavniki KK Cedevita Olimpija in košarkarjem Alenom Hodžićem. Poleg aktivnosti na parketu smo si ogledali tudi košarkarske tekme (zaradi ukrepov kar preko interneta).

Ljubljana, 18. 6. 2021

 

V sredo, 4.11.2020, smo v času podaljšanih jesenskih počitnic zaradi epidemije koronavirusa, otroci in vzgojitelja začeli s košarkarskimi delavnicami v projektu “ONE TEAM”, v sodelovanju s KK Cedevita Olimpija. Najprej smo imeli spoznavno ZOOM konferenco s predstavniki kluba in košarkarjem Alenom Hodžićem, nato pa smo v telovadnici z igro in gibanjem pridobivali košarkarske spretnosti ter socialne veščine (sodelovanje).

Ljubljana, 7. 11. 2020

Letošnje poletje, ki je bilo v znamenju korona virusa, je skupina 11 otrok (5 deklet in 6 fantov), od ponedeljka, 27. 7. 2020 do petka 31. 7. 2020, preživela na taboru v Bohinju. Bivali smo v domu CŠOD Bohinj. Imeli smo lepo sončno vreme, zato smo bili vsak dan športno aktivni, saj smo se veliko kopali, kolesarili, supali, hodili na krajše pohode (Slap Savica, korita Mostnice) in veslali s kanujem. Ob večerih smo se sladkali s sladoledi. Letošnji tabor je bil poseben tudi zato, ker smo v domu CŠOD morali nositi zaščitne obrazne maske.

Ljubljana, 30. 8. 2020

 

Začetek poletnih počitnic smo otvorili s taborom na Turistični kmetiji Obolnar. 15 otrok in mladostnikov ter 3 vzgojitelji smo teden preživeli zelo aktivno. Vsak dan smo tekli, telovadili in se kopali v bazenu. Vmes smo opravili še pohod na Zaplaz in osvojili Zasavski Triglav – Kum (1220 m). Šli smo na obisk v gozdni samostan Samanadipa in jahali konje na Ranču Prebil. Pridobivali smo znanje o lokostrelstvu in delu z živalmi, spoznali življenje v naravi in se naučili postaviti ogenj. Praznovali smo tudi dva rojstna dneva, se v prostem času igrali družabne igre in izdelovali zapestnice. Teden je hitro minil, odšli smo z novimi spoznanji in veščinami ter pripravljeni na preostanek počitnic.

Vzgojitelji: Sara, Luka in Tamara

Ljubljana, 12.7.2020

S skupino 14 otrok smo se v ponedeljek, 17. 2. 2020 zjutraj odpravili na zimovanje na Ruško kočo na Arehu, ki je trajalo do petka, 21. 2. 2020. Tekom zimovanja smo izvedli osem smučarskih dejavnosti, vključno s smučarsko tekmo, en poznopopoldanski pohod po Pohorju in osem drugih dejavnosti: predavanja o FIS pravilih, lovca o živalih na Pohorju, naravi na Pohorju in splavarstvu ter kviz Male sive celice na temo FIS pravil, predstava čarovnika, igra asociacij in video analiza smučanja. Teden je ob lepem vremenu, intenzivnem urniku in zanimivih dejavnostih hitro minil. Nekateri otroci, tisti najbolj navdušeni pa so svoje mesto za zimovanje že rezervirali za prihodnje šolsko leto. Spodnje fotografije prikazujejo nekaj utrinkov z zimovanja na Arehu.

V ponedeljek, 2. 12. 2019 se je skupina 7 otrok in 3 vzgojiteljev iz Mladinskega doma Malči Beličeve udeležila pohoda Smlednik – Vrba (42 km), ki ga je VIZ Smlednik organiziral 21. zapovrstjo. Skupina je prvi del poti, Smlednik – Kranj (12 km), izpustila in se pohodu priključila v Kranju, kjer je najprej sledil ogled Prešernovega muzeja, nato, v Mestni občini nagovor podžupana Kranja in zajtrk, v Prešernovem gaju pa se je odvil krajši kulturni program v spomin na Franceta Prešerna. Pohodna pot je iz Kranja vodila mimo Nakla, Bistrice, Podbrezij in Posavca, kjer je bilo organizirano kosilo in daljši počitek.  Pot do Vrbe je potekala še mimo Brezij, Črnivca in Zapuž. Pohodnike je celotno pot spremljalo deževno vreme. Dolgo pot in neugodne vremenske razmere pa so premagovali z vztrajnostjo oz. močjo volje. V video posnetku si lahko ogledate utrinke s pohoda.

Priprave na jadranje v sklopu mednarodnega projekta Mirno morje so se začele veliko pred odhodom na dejavnosti, zajemale niso le udeležencev, ampak slehernega delavca v Mladinskem domu Malči Beličeve (MDMB). Čeprav se športno-doživljajskih dejavnosti v okviru jadranja Mirno morje vsako leto udeležita dve skupini iz MDMB, se je to leto, v okviru projekta EU in intenzivne športno-doživljajske skupine MDMB, jadranja udeležila še tretja skupina otrok in vzgojiteljev.

Skupine so se v soboto, 14. 9. 2019, v jutranjih urah, skupaj s skiperji Miranom, Dušanom in Janezom odpravili na pot proti marini v Kašteli pri Splitu. Po dolgi vožnji in dveh postankih so pozno popoldan prispeli v marino, kjer so najprej prevzeli barke.

Vsak naslednji dan, vse do odhoda, so se zbujali ob 6.30 in ob 7.00 odšli na jutranji tek, ki je trajal približno uro. Dneve so nato nadaljevali s skupinskim sestankom, kjer so dogovorili potek dneva in določili dnevne naloge. Večerna srečanja so bila namenjana branju knjig, pisanju dnevnika, izmenjavi izkušenj in analizi dogodkov dneva. Dopoldneve in popoldneve so izkoristili za jadranje, kopanje in skupinske dejavnosti, ki so jih organizirali sami, ali pa so se jih udeležili v marinah Rogoznica, Trogir in Kaštela, kjer so za organizacijo dejavnosti – skupni piknik na plaži, risanje zastave, skupinsko sestavljanje stolpa s pomočjo vrvic, delavnica prve pomoči, vožnja z invalidskimi vozički, igra Iskanje skritega prijatelja idr. – poskrbeli glavni organizatorji. Uradno se je projekt Mirno morje zaključil v četrtek, 19. 9. 2019 dopoldan s hkratnim izplutjem 110 jadrnic in eno urno vožnjo v krogu po splitskem zalivu.

Zadnja dva dni – četrtek (popoldan) in petek, do sobotnega odhoda, so bili zaradi močne burje privezani v marini v Kašteli. Čas so namenili ogledu okoliških naselij, družabnim igram, kopanju in pospravljanju jadrnice ter pripravam na odhod. V soboto, 21. 9. 2019 so s projektom, v pozno popoldanskih urah, prijetno utrujeni od intenzivnega sobivanja na malem prostoru in polni novih izkušenj, zaključili.

Med 11. in 15. julijem 2019 je v Varšavi potekalo svetovno nogometno prvenstvo med mladinskimi domovi in vzgojnimi zavodi, ki se ga je udeležila tudi ekipa Mladinskega doma Malči Beličeve (MDMB). Ekipa se je na prvenstvo pripravljala celotno šolsko leto 2018/2019 pod budnim očesom Pavla Šinkovca in Branka Lorenčiča, strokovnih delavcev MDMB. V sklopu priprav pred prvenstvom se je ekipa udeležila nogometnega turnirja v Nemčiji in na Hrvaškem, odigrala pa je tudi nekaj prijateljskih tekem z vzgojitelji MDMB, študenti Univerze v Ljubljani in gostujočo ekipo iz Hrvaške. Otroci so treninge in tekmovanja odlično sprejeli. V video posnetku si lahko ogledate utrinke ekipe MDMB s prvenstva, na tej povezavi pa utrinke celotnega prvenstva.

V času od 7. 7. do 13. 7. 2019 smo se skupina petnajstih otrok in spremljevalki: mobilna socialna pedagoginja Dijana in prostovoljka vzgojiteljica predšolskih otrok ter študentka zakonske in družinske terapije Katja, odpravili na sedaj že tradicionalni angleški tabor v Kranjsko Goro. Stanovali smo v čudoviti Vili Šumici. Kljub nespodbudni vremenski napovedi in dejstvu, da je skoraj vsak dan vsaj malo deževalo, smo se imeli zelo lepo. Uživali smo v prelepi naravi, se kopali v jezeru Jasna, tam supali,  hodili na pohode, iskali zaklad, tekmovali v zanimivih igrah, se veliko igrali in pogovarjali ter se družili z vrstniki iz vse Slovenije. Ob vsem tem so se otroci sproti tudi učili in utrjevali konverzacijo v angleškem jeziku. Otroci so najbolj pohvalili vzgojitelje, hrano in to, da smo se veliko kopali. Vsako jutro so nestrpno pričakovali pošto, med prostim časom pa so pisali sporočilca in lepe misli za druge. Zvečer smo imeli disko, kurili smo taborni ogenj ali imeli čisto pravi movie night s kokicami. Teden je še prehitro minil, nazaj smo se vrnili zadovoljni in polni novih vtisov, z upanjem, da se bomo naslednje leto spet lahko udeležili tabora. Zahvaljujemo se Zvezi prijateljev Mladine in njihovim strokovnim, prijaznim in dobro voljnim vzgojiteljem, ki so poskrbeli, da smo se na taboru dobro počutili in zelo zabavali.

Ljubljana, 9.9.2019

Tabora v Brežicah se je udeležilo 10 otrok (Anastasija, Karmen, Katja, Kely, Kevin, Larisa, Maya, Rok, Stella, Žan). Tabor je bil športno obarvan. Otroci so se udeležili pohoda na Bohor in Sv. Vid, lovili ravnotežje na supih, predvsem pa skakali in plavali, tako na naravnih kopališčih na Krki (Kostanjevica na Krki, Grič) kot tudi v bazenih Term Čatež. Poskrbeli smo tudi za sladkanje; otroci so si v Čokoladnici na Brestaniškem gradu izdelali čokoladne lizike ter si grad tudi ogledali. Zgodovina gradu jih je pritegnila, saj so vodiču postavljali ogromno vprašanj in ves čas aktivno sodelovali. Otroci so si bili ob zaključku soglasni, da jim je bilo najboljše druženje v naravi ob reki Krki. V Ljubljano smo se vrnili prijetno utrujeni, ampak z nasmehi na obrazih.

Vzgojiteljice: Andreja, Kristina, Sandra, Urša

Ljubljana, 6.8.2019 

V tednu med 25. 02. in 1. 3. 2019, smo se velika skupina otrok, skupaj s petimi vzgojitelji odpravili na smučanje na Ruško kočo na Arehu. Tekom zimovanja smo izvedli več dejavnosti, vključno s smučarsko tekmo, večerom socialne igre, bilo je nekaj šahovskih večerov, en poznopopoldanski pohod po Pohorju in mnogo drugih dejavnosti (predavanje o FIS pravilih, predavanje o alpinizmu v Himalaji, predavanje o astronomiji, izveden je bil tudi kviz, kjer so naši otroci bili pomešani v skupine z drugimi otroci iz osnovne šole v Mariboru). Vsak večer smo naredili tudi refleksijo celotnega dne. Na zimovanju nas je prav tako obiskal ravnatelj.

Kot naročeno je vseh pet dni bilo sončno vreme. Vzgojitelji smo otroke na smučišču razdelili v pet skupin, tako da se je res vsak izmed vzgojiteljev lahko posvetil svoji skupini ter skupaj z njimi izpilil smučarsko znanje. Po besedah otrok jim je ta način dela ustrezal. Všeč jim je tudi bilo, da je tista najbolj napredna skupina lahko pomagala drugim skupinam, ki so rabili pomoč pri kakšni vaji. Pozno popoldanskih in večernih dejavnostim so se, kljub pomanjkanju energije, z veseljem udeleževali. Najbolj všeč jim je bilo predavanje o astronomiji in predavanje o alpinizmu v Himalaji. Astronominja je otrokom poleg vesolja in planetov našega osončja, zelo nazorno, z vključitvijo otrok, prikazala lunine mene ter lunin in sončev mrk. Otrokom pa so ob njihovih predavanjih žarele oči. Teden zimovanja je ob intenzivnih in zanimivih dejavnostih hitro minil, vrhunec zimovanja pa so otroci doživeli na smučarski tekmi, kjer so čisto vsi otroci oblekli tekmovalne drese, štartali, vozili med količki in zaključili z vožnjo kot pravi tekmovalci. Nastopanje na tekmi je bilo za njih »noro« doživetje. Ob zaključku zimovanja povedo, da so uživali, nekateri med njimi pa so želeli svoje mesto rezervirati že za prihodnje zimovanje. Ob prihodu domov smo vsem razdelili tudi diplome ter jih pohvalili za njihovo vztrajnost, pomoč in sodelovanje tekom zimovanja.

Vzgojitelji, ki smo jih spremljali: Amadea, Boris, Dejan, Jasmina, Luka D. 

Ljubljana, 12. 3. 2019

Ko so vsi nameščeni uspešno opravili letnik, smo 27.6.2018 pospravili obe stanovanji, nato pa se je skupina treh mladostnic, enega mladostnika in treh vzgojiteljic 28.6.2018 zjutraj odpravila novim dogodivščinah naproti. Pred hostlom v Kopru smo parkirali okoli 10. ure, se razpakirali in se nato odpravili na sprehod ob obali. Odšli smo tudi do zvonika ter se pogumno povzpeli do vrha. Nagrajeni smo bili s čudovitim razgledom na okoliške kraje. V stolpu smo bili priča tudi glasnemu zvonjenju enega najstarejših zvonov pri nas. Kot pravijo domači viri, je bilo njegovo zvonjenje od nekdaj izmed vseh zvonov v okolici najbolj zveneče. Po vrnitvi v naš začasni dom smo si skuhali okusne testenine, si nabrali novih moči in se nato odpravili na voden ogled Pretorske palače. Po koncu smo srečali tudi koprskega župana Borisa Popoviča. Ker imamo v skupini pogumne mladostnike, so se kaj hitro dogovorili za skupno sliko, ki smo jo s seboj odnesli kot spomin na naše zaključni izlet.

Junijske temperature so bile prijetne, zato smo si privoščili tudi osvežitev (v sicer precej mrzlem) morju- prvi dan v Kopru in drugi dan v Piranu, odšli na sladoled, si privoščili daljši večerni sprehod in raziskovanje mesta, obiskali koprsko tržnico, nato pa se naslednje jutro odpravili še proti Piranu. Tam smo si ogledali Občinsko palačo, staro mestno Ložo, Benečanko, Tartinijev spomenik in hišo ter se povzpeli na mestno obzidje. Izpustili nismo niti Aquariuma, kjer smo se čudili vsem malim in velikim podvodnim vrstam.  Na koncu smo morali narediti še primerjavo, ali imajo boljši sladoled v Kopru ali Piranu. Nismo se mogli odločiti. Oba sta bila odlična. Dan smo zaključili z druženjem ob pizzi ter se nato odpravili na doooolge počitnice.

Ljubljana, 4.3.2019

Od 15.9. do 22.9. 2018 je 2. skupina, 8 otrok in dva vzgojitelja preživela nepozabna doživetja na jadranju v južni Dalmaciji, v okviru mednarodnega projekta Mirno more 2018. Z jadrnico smo obiskali Rogoznico, Trogir, Šolto, Split in Brač. V poletnem soncu in maestralu smo uživali v morskih radostih, sončenju, plesu, lovljenju rib in sladkanju s sladoledom.

Spremljevalci 2. skupine: vzgojitelja Katja in Dejan. 

Ljubljana, 2. 2. 2019

Od 23. 7. do 27. 7. 2018 je skupina 6 otrok in dveh vzgojiteljev preživela počitnice v Bohinju. Bivali smo v CŠOD Bohinj. Uživali smo v toplem poletnem vremenu. Poleg vsakodnevnega kopanja v jezeru, smo tudi kolesarili ob jezeru, veslali v kanuju, se vozili s supi, obiskali vintgar Mostnice in Slap Savico ter se sladkali s sladoledom.

Spremljevalci: Vzgojitelji: Luka D., Dejan, Boris.

Ljubljana, 1. 2.2019

15. 7. – 21. 7. 2018  je skupina 13-ih otrok odšla na enotedenske Razgibane angleške počitnice v Kranjsko Goro, ki jih že vrsto let organizira Zveza prijateljev mladine Moste-Polje. Otroci so preko dejavnosti krepili svoje gibalne in ustvarjalne sposobnosti, samozavest in socialne veščine. Program je omogočil raziskovanje talentov, krepitev kompetenc, osvajanje novih veščin in novega okolja. Skozi pesmi, pisanje in druženje so vadili in spoznavali angleški besedni zaklad in ob tem so se neizmerno zabavali. Vsi udeleženci so bili na taboru brezplačno.

Vzgojiteljica Kristina K. opisuje: “Vsako jutro smo se prebujali ob jutranji telovadbi in si dober dan zaželeli ob jutranjem krogu. Dopoldneve smo si krajšali s športnimi aktivnostmi, med katerimi so bile igre z žogami, pohod, lov za izgubljenim zakladom ter Olimpijske igre z olimpijskim ognjem, himno, zastavo. Eno dopoldne nas je obiskal tudi Mali Tehnoved, ki nam je pomagal sestaviti robotke, s katerimi smo se nato pomerili v robotskem tekmovanju. Po počitku, med katerim smo lahko utrjevali znanje angleškega jezika s tujejezičnimi vzgojitelji, smo odhajali k jezeru Jasna. Čas smo si krajšali z igranjem družabnih iger, najpogumnejši med nami pa so se zabavali tudi s skakanjem v mrzlo jezero, SUPanjem in plavanjem. Zelo pestri so bili tudi naši večeri. Na željo otrok smo kar dvakrat zakurili kres, kjer smo ob spremljavi kitare in petja spekli kruh. V Kinu pod zvezdami smo si ogledali risanko, imeli večerni piknik z lastnim žarom, svoje talente pa so otroci lahko pokazali na šovu Kranjska Gora ima talent. “

Otroci so v zabavnem vzdušju spletli nova prijateljstva in si bili enotni, da so počitnice minile prehitro. 

Spremljevalci: vzgojiteljica Kristina K. in študentka na praksi Sandra

Ljubljana, 1. 2. 2019

S skupino otrok smo se v soboto, 17. 11. 2018 zgodaj zjutraj z avtomobili zapeljali do Pokljuke, odkoder smo se odpravili na pohod na Blejsko kočo (1630 višinskih metrov) in Mrežce (1965 višinskih metrov). Pohodu se je priključila tudi deklica iz druge skupine, ki je sama izrazila željo po udeležbi na pohodu. Blejska koča se nahaja ob robu planine Lipanca, kjer se razprostira razgled na Pokljuške gozdove in vrhova Mrežce ter Lipanski vrh, ki obdajata omenjeno planino. Pohod so otroci, kljub predvidenem naporu, z navdušenjem pričakovali, saj smo jih pred pohodom seznanili, da bodo na poti videli Triglavski dom na Kredarici in Triglav. Na pohodu nas je spremljalo sončno in vetrovno vreme z nizkimi temperaturami, ki so bile pod lediščem. Kljub nizkim temperaturam nas je na poti do vrha Mrežce grela hoja in topel čaj, ki smo ga spili ob postanku v Blejski koči. Tik pod vrhom Mrežce smo naredili krajši postanek na mestu, kjer se vidi Triglav in pot nadaljevali do rahlo zasneženega vrha. Po nekaj fotografijah in malici smo zaradi mrazu in vetra hitro nadaljevali pohod po isti poti v dolino, vmes pa smo se ustavili še na kosilu v Blejski koči. V Mladinski dom Malči Beličeve smo prišli v pozno popoldanskih urah. Do večera smo s skupino naredili še nekaj voščilnic, izmenjevali vtise s pohoda, pisali dnevnik in brali knjige.

V jutranjem času naslednjega dne smo se odpravili v Woop – trampolin park, kjer smo izvedli 90 minut vodene vadbe na malih in velikih prožnih ponjavah pod vodstvom gimnastične učiteljice. Otroci so se na vadbi naučili salto v smeri naprej in nazaj z doskokom v jamo s penami, lovili ravnotežje pri hoji po napeti vrvi, premagati pa so morali tudi strah pri skoku iz približno 4 metrov visokega zidu in doskoku na posebno napihljivo blazino. Najbolj pa jih je utrudilo igranje igre Med dvema ognjema na več malih prožnih ponjavah. Popoldan so otroci preživeli pod vtisi Woop-a, najbolj ponosni pa so bili na naučeno salto v smeri nazaj in premagan strah pri skoku z višine. Dan smo zaključili z ogledom košarkarske tekme državnega prvenstva med Olimpijo in Rogaško Slatino.

Športno-doživljajske dejavnosti smo izvedli v sodelovanju s Strokovnim centrom za obravnavo otrok in mladostnikov s ČVM.

Priprave na jadranje v sklopu mednarodnega projekta Mirno morje so se začele veliko pred odhodom na dejavnosti, zajemale niso le udeležencev, ampak slehernega delavca v Mladinskem domu Malči Beličeve (MDMB). Čeprav se športno-doživljajskih dejavnosti v okviru jadranja Mirno morje vsako leto udeležita dve skupini iz MDMB, se je to šolsko leto, v sodelovanju Strokovnega centra za obravnavo otrok in mladostnikov s ČVM ter intenzivne športno-doživljajske skupine MDMB, jadranja udeležila tudi tretja skupina otrok in vzgojiteljev.

Skupine smo se v soboto, 15. 9. 2018, v jutranjih urah, skupaj s skiperji Miranom, Dejanom in Janezom odpravili na pot proti marini v Splitu. Pred tem smo se ustavili v parku Tivoli, kjer nas je nagovoril župan mestne občine Ljubljana, g. Zoran Jankovič. Po nagovoru in kratkem neformalnem druženju smo se odpravili na dolgo pot proti morju. Po dolgi vožnji in dveh postankih smo pozno popoldan prispeli v marino, kjer smo najprej prevzeli barke. Sledilo je pripravljanje barke, tako da nam za dejavnosti, razen sprehoda po središču Splita in ogledu starega mestnega jedra z Dioklecijanovo palačo, ni ostalo dosti časa.

Vsako jutro smo se zbujali med 6.00 in 6.30 in odšli na jutranji tek, ki je trajal približno uro. Dneve smo nato nadaljevali s skupinskim sestankom, kjer smo dogovorili potek dneva in določili dnevne naloge. Večerna srečanja so bila namenjana pisanju dnevnika, izmenjavi izkušenj in analizi dogodkov dneva. Dopoldneve in popoldneve smo izkoristili za jadranje, kopanje in skupinske dejavnosti, ki so smo jih organizirali ali pa smo se jih udeležili v marinah Rogoznica, Trogir in Kaštela, kjer so za organizacijo dejavnosti – risanje zastave, skupinsko sestavljanje stolpa s pomočjo vrvic, delavnica prve pomoči, vožnja z invalidskimi vozički, igra Iskanje skritega prijatelja idr. poskrbeli glavni organizatorji. S skupino smo se udeležili tudi otvoritvene prireditve, kjer nas je nagovoril bog morja Pozejdon, in zaključne prireditve, kjer je pet otrok iz skupine pripravilo plesno točko. Uradno se je projekt Mirno morje zaključil v četrtek, 20. 9. 2018 dopoldan s hkratnim izplutjem 105 jadrnic in eno urno vožnjo v krogu po splitskem zalivu.

Zadnja dva dni, do sobotnega odhoda smo z jadrnico prosto pluli. Večino časa je bilo namenjenega kopanju in skupinskim povezovalnim dejavnostim. V soboto, 22. 9. 2018 smo s projektom v pozno popoldanskih urah, prijetno utrujeni od intenzivnega sobivanja na malem prostoru in polni novih izkušenj, zaključili.

Športno-doživljajske dejavnosti smo izvedli v sodelovanju s Strokovnim centrom za obravnavo otrok in mladostnikov s ČVM.

S skupino otrok smo se v četrtek, 5. 7. 2018 odpravili na športno-doživljajski projekt v Brežicah, ki je trajal 7 dni, do srede, 11. 7. 2018. Tekom projekta smo izvedli devet dejavnosti, od tega tri celodnevne – kopanje v Termah Čatež in več poldnevnih, kot so vožnja z raftom po Krki, kopanje v naravnem kopališču Žužemberk, pohod na Šentvid, pohod na Bohor, kopanje v Klunovih toplicah in ogled Kostanjeviške jame. Otroci so najbolj uživali v Kostanjeviški jami in vodnih dejavnostih, največji napor pa jim je predstavljal pohod na Bohor. Po intenzivnem tednu smo domov odšli prijetno utrujeni in z nasmehi na obrazih.

S skupino otrok smo se v petek, 1. 6. 2018 popoldan odpravili na športno-doživljajski vikend, ki je bil namenjen kolesarjenju in pohodništvu. Poleg tega pa smo nekaj časa preživeli na športnih površina, kjer smo igrali nogomet, odbojko na mivki in izvajali akrobacije na mali prožni ponjavi.

Športno-doživljajske dejavnosti smo pričeli s kolesarjenjem od Mladinskega doma Malči Beličeve do železniške postaje Ljubljana, od koder smo se z vlakom prepeljali do Višnje Gore. Pot smo nato s kolesi nadaljevali skozi Ivančno Gorico, Radohovo vas, Šentlovrenc, Krtino, Malo Loko, Zagorico pri Čatežu, Dolenjo vas pri Čatežu in po 30 kilometrih prispeli do turistične kmetije Obolnar. Premagovanje vzponov otroke ni utrudilo. Po kolesarjenju in raztezanju so se zapodili na bližnje nogometno igrišče, kjer so pozno v večer igrali nogomet. Mukoma so pustili žogo in odšli na večerjo ter k počitku.

Naslednji dan smo se v dopoldanskem času odpravili na štiri urni pohod. Del poti smo prehodili po Levstikovi poti in se povzpeli na vrh Čateža, pot nadaljevali do romarske cerkve na Zaplazu in prehodili daljšo krožno učno pot po Zaplaških stezicah. Popoldanske in večerne dejavnosti so bile namenjene igranju nogometa, odbojke na mivki in akrobacijam na mali prožni ponjavi.

Zadnji dan, 3. 6. 2018 smo v jutranjem času odigrali nogometno tekmo, ob 11.00 pa začeli s kolesarjenjem do železniške postaje v Višnji Gori, od koder je sledila vožnja z vlakom do Ljubljane. Dejavnosti smo zaključili s čiščenjem in pospravljanjem kolesarke opreme ter analizo športno-doživljajskega vikenda. Otroci so na koncu evalvacije predlagali, da bi v naslednjem šolskem letu vožnjo z vlakom nadomestili s kolesarjenjem, in tako pot od Ljubljane do turistične kmetije Obolnar v celoti prekolesarili.

Športno-doživljajske dejavnosti smo izvedli v sodelovanju s Strokovnim centrom za obravnavo otrok in mladostnikov s ČVM.

S skupino otrok smo se v ponedeljek, 19. 2. 2018 zjutraj odpravili na zimovanje na Ruško kočo na Arehu. Tekom zimovanja smo izvedli šest smučarskih dejavnosti vključno s smučarsko tekmo, dve sankaški dejavnosti z drugimi dejavnostmi na snegu (kepanje, izdelovanje snežnih skulptur …), en poznopopoldanski pohod po Pohorju in sedem drugih dejavnosti (predavanje o FIS pravilih, predavanje lovca o naravi in živalih na Pohorju, predavanje o alpinizmu v Himalaji, predavanje o astronomiji in dva likovna natečaja). Zimovanje je obiskala tudi novinarka radia Maribor, ki je z otroki in enim pedagogom naredila krajše intervjuje.

Zimovanje je vseh pet dni zaznamovalo močno sneženje. Kljub zahtevnim vremenskim razmeram so otroci najraje bili na smučeh. Pozno popoldanskih in večernih dejavnostim so se, kljub pomanjkanju energije, z veseljem udeleževali. Najbolj všeč jim je bilo predavanje o naravi in živalih na Pohorju, predavanje o astronomiji in predavanje o alpinizmu v Himalaji. Prvo predavanje je pripravil lovec, ki je imel s sabo lovske trofeje. Te so lahko otroci tudi prijemali. Drugo predavanje je pripravila astronominja, ki je otrokom poleg vesolja in planetov našega osončja, zelo nazorno, z vključitvijo otrok, prikazala lunine mene ter lunin in sončev mrk. Tretje predavanje je pripravil alpinist, ki je v Himalaji osvojil nekaj osemtisočakov. Vsi trije so pripravili zanimiva predavanja na katerih so slikovito opisovali živali, dogodke in izkušnje. Otrokom pa so ob njihovih predavanjih žarele oči. Teden zimovanja je ob intenzivnih in zanimivih dejavnostih hitro minil, vrhunec zimovanja pa so otroci doživeli na smučarski tekmi, kjer so oblekli tekmovalne drese, štartali, vozili med količki in zaključili z vožnjo kot pravi tekmovalci. Večina otrok je prvič tekmovala. Nastopanje na tekmi je bilo za njih »noro« doživetje. Ob zaključku zimovanja povedo, da so uživali, nekateri med njimi pa so želeli svoje mesto rezervirati že za prihodnje zimovanje.

Športno-doživljajske dejavnosti smo izvedli v sodelovanju s Strokovnim centrom za obravnavo otrok in mladostnikov s ČVM.

S skupino otrok smo se v petek, 13. 10. 2017 popoldan odpravili na spoznavni športno-doživljajski vikend v Brežicah. Tekom vikenda smo izvedli pet dejavnosti: ogled gradu Brežice vključno z restavratorsko delavnico sestavljanja počenih lončenih posod, pohod po Čateževi energijski poti, učne ure, izdelovanje večnamenskih okrasnih posod in kopanje v Termah Čatež. Med vikendom, so se tekom dejavnosti začele kazati zasnove sodelovanja in medvrstniške pomoči, kar običajno v stresnem okolju (med tednom) skupina ne zmore. Na pohodu so otroci dali pobudo za nabiranje gob in kostanja, kar je načrtovan pohod znatno podaljšalo, vendar se je vložen čas “poplačal” na učnih urah, ko je večina otrok delal učinkovito, skupina treh pa si je med učnimi urami v odmaknjeni sobi medsebojno pomagala (razlaga snovi, spraševanje, pojasnjevanje …). Zadnji dan smo obiskali Terme Čatež. Pred vodnimi dejavnostmi smo izvedli plavalno preverjanje. Izkazalo se je, da je ena izmed deklet neplavalka. Spremljevalci smo sprejeli dogovor, da jo naučimo plavati. Učenje smo začeli sami, kmalu pa sta se učenju plavanja priključili dve dekleti, ki sta ponudili pomoč. Najprej sta pomoč nudili ob usmerjanju vzgojiteljev, kasneje pa samostojno. Pomoč pa so kasneje nudili tudi drugi otroci in dekle učili v manjših skupinah, v časovnih razmakih skozi cel dan. Po koncu dneva je samostojno preplavala 15 metrov z dajanjem glave pod vodo in izdihovanjem pod vodo, kar je bil zanjo velik uspeh, saj jo je bilo na začetku strah vode. Po koncu vikenda smo z otroki nekaj časa namenili refleksiji. Otroke smo povprašali o razlogih za takšna (pozitivna) vedenja. Razlogov natančno niso znali opredeliti, so pa povedali, da so bili ob dejavnostih sproščeni, izpostavili pa so tudi, da jim veliko pomeni menjava okolja. Takšna vedenja so prenesli tudi v začetek tedna.

Športno-doživljajski vikend smo izvedli v sodelovanju s Strokovnim centrom za obravnavo otrok in mladostnikov s ČVM.

Trije vzgojitelji smo se konec avgusta skupaj z desetimi otroki odpravili morskim doživetjem naproti.

Vreme nam je dobro služilo in raziskali smo Trogir, Split in obalo proti Makarski, kjer smo se ustavili in osvežili v Omišu in na plaži v Breli.

Športno-pohodniškega tabora se je udeležilo 6 otrok in dva vzgojitelja. V lepem vremenu smo se kopali v jezeru, veslali v kanuju in na supih, plezali pod Skalco, kolesarili okoli jezera, si ogledali Slap Savico, obiskali Zlatorogovo pravljično deželo, pripravili taborniški ogenj in pekli hrenovke, se sladkali s sladoledom ter se povzpeli na Vogar (1054m).

S skupino otrok smo se v petek, 7.7.2017 odpravili na športno rekreativni projekt v Brežicah, ki je trajal 7 dni, do četrtka, 13.7.2017.

Tekom projekta smo izvedli 11 aktivnosti, od tega 2 celodnevni aktivnosti: kopanje v Termah Laško in Čatež. Preostale dni pa smo izvedli poldnevne aktivnosti: pohod po Čateževi energijski poti, pohod na Sveti Vid, ogled Forma Vive in Kostanjeviške jame, športne igre (lovljenje, badminton in nogomet) ter kopanje na naravnih kopališčih Kostanjevica in Grič ob reki Krki.

Otroci so najbolj uživali ob vodnih aktivnostih, največji napor pa jim je predstavljalo pohodništvo. Kljub temu so z nekaj spodbude vsi prišli na cilj. Otroci so po intenzivnem tednu domov odšli utrujeni – s težkimi nogami ter lepimi spomini in zadovoljni.

organizaciji Zveze prijateljev mladine Moste-Polje smo se udeležili 7-dnevnega projekta v Kranjski Gori (naslov tabora: Razgibane angleške počitnice), ki je trajal od nedelje, 16. 7., do sobote, 22. 7. 2017.

Program je bil skozi celoten teden zelo pester. Izvajali smo naslednje aktivnosti:

• Srečanje s Petrom Prevcom in otroška tiskovna konferenca;
• Ogled slapa Peričnik in skakalnice v Planici;
• Lov za izgubljenim zakladom;
• Večerni kres;
• Olimpijske igre;
• Kranjska Gora ima talent;
• Pohod na Srnjak;
• Pohod do Kekčeve dežele;
• Kino pod zvezdami.

Poleg naštetih aktivnosti, so se otroci večkrat okopali v jezeru Jasna, kjer so se lahko preizkusili tudi v supanju. Vsak dan so imeli nekaj prostega časa za samostojno igro (igrala, nogomet, košarka, badminton in mnogo drugega) in druženje. Prav tako smo imeli vsak dan pred zajtrkom dvig zastave in jutranjo telovadbo.

Vsi otroci so zelo uživali, stkali nova prijateljstva in si ogreli srca za nove ljubezni.

V ponedeljek, 27.2.2017 ob 9:30 smo se štirje vzgojitelji in štirinajst otrok odpravili na zimovanje na Ruško kočo na Arehu (mariborsko Pohorje).

Takoj po prihodu, smo pričeli z nameščanjem v sobe, kosilom in pripravo na smuko, ob 14:00 pa smo že bili na smučišču. Smuka je trajala do 16:00. Takoj za njo je sledila malica, po njej pozno popoldanski pohod po Pohorju, ki je trajal do večerje. Večer je bil popestren s predavanjem o alpinizmu v Himalaji. Po predavanju je sledila skupinska evalvacija, higiena pred spanjem in spanje.

Vsak naslednji dan smo od 9:00 do 12:00 in od 14:00 do 16:00 preživeli na smučišču. Prve dni so bili otroci razdeljeni v dve jakostni kategoriji in tri skupine – skupina začetnikov in dve skupini smučarjev. Do torka popoldan so vsi začetniki že znali smučati, drugi otroci pa so bolj ali manj napredovali, zato so nekateri od njih napredovali po skupinah. V torek in četrtek so bili otroci med smučanjem posneti, kar smo uporabili za analizo smučanja, kjer so lahko videli napredek in napake.

Zimovanje je svoj smučarski vrhunec doseglo v petek s smučarsko tekmo, kjer so otroci prvič začutili, kako je po beli strmini zapeljati med količki. Poleg smučanja so bile tekom celega tedna izvedene različne aktivnosti in delavnice: deskanje na snegu, ki sta se ga udeležila dva otroka, predstavitev FIS pravil, igra male sive celice na temo FIS pravil, likovni natečaj na temo smučanja in predavanje lovca o naravi in živalih. Prosti čas, ki ga je bilo malo, smo popestrili z družabnimi igrami. Teden je ob intenzivnem a prijetnem urniku aktivnosti hitro minil.

V petek, 3.3.2017 je v pozno popoldanskem času sledil odhod proti Mladinskem domu Malči Beličeve. Otroci so zimovanje zapustili polni vtisov, med potjo pa je večino časa tekel pogovor o tedenskih prigodah. Kljub strahu in vznemirjenju nekaterih ob prvem stiku s smučmi, bi vsi zimovanje podaljšali še za teden dni.

7 otrok in dva vzgojitelja smo se letos poleti odpravili v Bohinj. Tam smo v Taborniškem centru preživeli 5 zanimivih dni. Bili smo zelo aktivni, saj se vsak dan odpravili na krajši pohod. Ogledali smo si slap Savico, korita reke Mostnice, plezali smo v Ribčevem Lazu, se po jezeru peljali s kanujem, iskali skriti zaklad in se sladkali s sladoledom.

Priprave na jadranje v sklopu mednarodnega projekta Mirno more, so se pričele že veliko pred odhodom, zajemale pa so slehernega delavca v Mladinskem domu Malči Beličeve, čeprav so bili udeleženci le otroci in vzgojitelji iz 3. in 4. skupine.

Skupini sta se v soboto, 17.9.2016, v jutranjih urah, skupaj s skiperjema Miranom in Dušanom odpravili na pot proti marini v Sukošanu v bližini Zadra. Pred tem pa so se ustavili v parku Tivoli, kjer jih je nagovoril g. Zoran Jankovič. Po nagovoru in kratkem neformalnem druženju se je skupina odpravila na dolgo pot proti morju, ki je potekala mirno in tekoče, čeprav se je na avtobusu čutila pozitivna napetost. Po dolgi vožnji in dveh krajših postankih je skupina pozno popoldan prispela v marino Sukošan. Sledilo je raztovarjanje avtobusa in natovarjanje ter urejanje bark. Napetost pričakovanja otrok pa so vzgojitelji sprostili s kopanjem in aktivnostmi na bližnji plaži.

V naslednje jutro so se otroci prebudili polni nenavadnih vtisov noči, saj je bila prva noč na zibajoči barki in žvižgajočih zvokov vetra, polna čustvenih doživetij. Polni vtisov noči sta se skupini odpravili na večurno vožnjo z jadrnico proti marini v Ragoznici, kjer so potekale igre. Otroci so se udeležili bobnanja in spretnostnega poligona. Po koncu iger je skupina odšla raziskovat okolico mesta. Ogledali so si jezero z imenom Zmajevo oko in obiskali grič z razgledom na marino. Zvečer so obiskali disko na prostem, ki je bil zaradi dežja predčasno prekinjen.

Naslednji dan je sledila dolga vožnja z jadrnico proti marini Trogir, vendar z razprtimi jadri. Jadrnica se je prvič nekoliko nagnila in zibajoče rezala valove. Otroci so večino časa preživeli na palubi in uživali v vožnji. Po prihodu v marino sta se skupini po jelu in kratkem počitku odpravili na orientacijski pohod po mesku Trogir. Orientacijske točke so bile postavljene tako, da so si udeleženci pohoda ogledali glavne znamenitosti mesta. Nekatere pa so bile popestrene z likovnimi delavnicami. Na njih so otroci izdelovali zapestnice, najbolj zanimiva pa jim je bila postaja, kjer so iz lesa in blaga izdelovali jadrnice, ki so jih okrasil z napisi in risbami flomastrov.

Dnevi na jadrnici so ob plovbnih doživetjih in organiziranih aktivnostih hitro minevali. Skupini pa sta bili željni počitka. Kljub temu, jih je v torek zjutraj in dopoldan čakala daljša pot z jadrnico, popoldan pa aktivnosti v marini Kaštel v bližini Splita. Na programu je bilo izdelovanje zastave, ki je bila koncu obešena na jambor. Po obešanju je otroke čakala igra Iskanje parov. Organizatorji so po jadrnicah razdelili broške različnih barv, ki so jih morali otroci pripeti na majice. Cilj pa je bil poiskati še tri otroke z enakimi broškami. Skupina štirih otrok z enakimi broškami je nato šla v žrebanje. Naslednji večer, ob zaključni prireditvi pa so trije otroci iz Mladinskega doma Malči Beličeve prejeli nagrade.

Sledil je prvi dan brez jadranja, vendar z veliko aktivnostmi. V dopoldanskem času so se skupine lotile 9. nalog (tetoviranje, izdelovanje brošk, risanje na zastavo, prva pomoč – oživljanje, bobnanje, igranje igrice z didaktičnim padalom, vožnja z invalidskim vozičkom, prenašanje veder z vodo, slepa kača), najzanimivejše pa so jim bile tetoviranje, bobnaje in vožnja z invalidskim vozičkom. Popoldanski čas je bil namenjen kopanju in aktivnostim na plaži. Zvečer je sledila zaključna prireditev na kateri so otroci pobližje spoznali boga morja – Pozejdona, druženje pa se je zaključilo s koncertom in plesom na prostem.

Uradni del prireditve se je zaključim v četrtek s hkratnim izplutjem 105 jadrnic in eno urno vožnjo v krogu po splitskem zalivu. Po tem so jadrnice odplule vsaka svojo pot. Zadnja dva dni sta skupini preživeli na otoku Kaprije in marini Sukošan. Večino časa je bilo namenjenega kopanju (tudi na odprtem morju) in sončenju. V soboto, 24.9.2016 se je projekt projekt Mirno more 2016 zaključil. Skupini pa je čakal le še odhod proti Ljubljani. Otroci so letošnje jadranje opisali z »NORO DOBRO DOŽIVETJE!«.

V ponedeljek 26. 9. so v naši dve skupini prišli prostovoljci iz Petrola. Skupaj z otroci so prepleskali štiri sobe. Otroci so sodelovali na podlagi svojih zmožnosti in bili zadovoljni in ponosni na svoje delo, kot tudi na delo prostovoljcev. Pohvalili so tudi njihovo prijaznost. Po končanem delu smo se vsi okrepčali s pizzo.

V času poletnih počitnic, od 22.8.2016 – 27.8.2016, nas je 12 vandrovcev odšlo na popotovanje po Hrvaški in Bosni.

Videli smo ogromno lepih stvari in neizmerno uživali na vsakem delu poti. Vse kar smo videli in doživeli si lahko preberete v počitniškem dnevniku.

POČITNIŠKI DNEVNIK

1. dan

Ljubljana – NM – Metlika – Karlovac  – Slunj   (180 km; 3h 17 min)

Najprej postanek v muzeju na prostem v mestecu Turanj. Razstavljeno je orožje iz zadnje vojne med letoma 1991 – 1995.

VSlunju – mestecu, nastalem na obalah rek Slunjščice in Korane – so zelo zanimive Rastoke

Predmestje Slunja, kjer se reka Slunjščica izliva v reko Korano in za sabo pušča veliko majhnih jezer, brzic in slapov. Rečejo jim tudi male Plitvice v malem. Tu je naselje majhnih mlinov.

Iz Slunjaje do Plitvičkih jezer  32 km, torej cca 38 min.

NACIONALNI PARK PLITVIČKA JEZERA

Narodni park Plitviška jezera se razprostira med bukovimi gozdovi in zavzema površino 192 km². To veličastno delo narave predstavlja eno največjih atrakcij v Evropi. Šestnajst jezer v čudovitih plavozelenih pastelnih barvah, v katerih se zrcalijo gosti gozdovi na obronkih Male Kapele in Plješivice, se v slapovih zliva drugo v drugo in ustvarja edinstveno in neponovljivo celoto. Delijo se na gornja jezera in na spodnja jezera.

Ogled Plitvičkih jezer, je trajal od tri do štiri ure. Vzeli smo pot B, kjer smo prvi del poti prepešačili, v drugem smo se čez jezero peljali z ladjico, do izhoda pa nas je odpeljal vlakec.

Iz Plitvic smo pot nadaljevali proti bosansko hrvaški meji, kjer je malo manjkalo, da nas cariniki niso obrnili nazaj proti Sloveniji. Manjkal nam je namreč seznam otrok in originalna štampiljka doma s podpisom ravnateljice. Ko so nas po dolgi pridigi spustili naprej smo pot nadaljevali proti Vrtočam, kjer smo prvič prespali.

2. dan

Vrtoče – Bosanski Petrovac – Jajce   (117 km, 2h 21 min)

Jajce je mesto v osrednji BiH.V  Jajce turistično slovi po čudovitem slapu, ki se nahaja v centru mesteca.

Ogledali smo si staro mestno jedro, se vzpeli na trdnjavo nad mestom in si ogledali znameniti slap v mestu.

Za nadaljevanje je bilo planirano, da si ogledamo še bosanske piramide, vendar je teta Garmin imela v Bosni kar nekaj težav in nas je pogosto usmerjala na napačne ceste. Tako smo se na poti proti Sarajevu tudi malo izgubili in ker so nas v Dječjem domu Bjelave že pričakovali, smo piramide prihranili za drugič.

Torej iz Jajca smo se z vmesnim postankom na čevapčičih odpravili direktno v Sarajevo.

Jajce – Donji Vakuf – Travnik – Kakanj – Sarajevo  ( 147 km, 3h 20 min)

3. dan

Sarajevo

Najprej smo se odločili, da si ogledamoPodzemni bunker Josipa Broza-Tita, saj je odprt za oglede samo ponedeljek, sredo in petek.

Torej bunker je uradno imenovalARC – Armijska rezervna komanda, so v veliki tajnosti gradili med letoma 1953 in 1979, torej je bil dokončan le leto dni pred njegovo smrtjo. Za ogromen projekt so menda vedeli le trije ljudje, o velikopotezni gradnji se ni sanjalo niti prebivalcem Konjica. Namen bunkerja je bil, da bi v primeru jedrskega napada služil kot zatočišče za Tita, njegovo ženo Jovanko in 350 njegovih najožjih sodelavcev, torej za takratni politični vrh SFRJ.

Bunker leži v bližini mesta Konjic na desnem bregu Neretve v Bosni in Hercegovini, kar 270 metrov globoko pod goro Zlatar. Objekt se razteza na kar 25.000 kvadratnih metrih, Tito pa je v njem menda gostil visoke goste iz gibanja neuvrščenih. Pred vhodom v kompleks stojijo tri kamuflažne stavbe, ki spominjajo na počitniške hišice, zato ne dajejo niti slutiti, kakšen labirint se skriva pod njimi. Kompleks v Konjicu je stal neverjetnih 4,6 milijarde dolarjev in je bil tretja najdražja vojaška naložba nekdanje Jugoslavije: na prvem mestu je bihaško podzemno zračno oporišče, vredno 8,5 milijarde dolarjev, na drugem pa splitska Lora (5 milijard dolarjev). V bunkerju je 6.000 kvadratnih metrov bivalnih površin, premore pa tako rekoč vse – operacijske dvorane, dve veliki konferenčni sobi in številne spalnice, dodelan pa je tudi osrednji, vojaški prostor, kjer so velika štabna miza, ki je obkrožena s t. i. rdečimi telefoni in neonskimi mizami za branje vojnih zemljevidov.

Bunker je imel vse tehnične možnosti za popolno izolacijo od sveta in dejansko bi prebivalci v njem lahko preživeli šest mesecev brez stika z zunanjim svetom. Še bolj osupljivo pa je dejstvo, da je navkljub vojni vihri, ki je divjala v Bosni in Hercegovini, Titov bunker ostal praktično nedotaknjen. Leta 1979 so bunker predali v pristojnost nekdanjemu JLA, dovoljenje za vstop v prostor pa so imeli le štirje generali, piše na spletni strani občine Konjic. Leta 1992 vojska JLA-ja je objekt želela minirati, a je eksplozijo preprečil neki muslimanski vojak, ki je kot pripadnik JLA 13 let služboval v bunkerju. Prišlo je tudi do ropanja, saj so nekatere predmete srbski oficirji JLA-ja odnesli v Beograd, medtem ko so hrvaški in bošnjaški poveljniki “ostali in bunker rešili pred miniranjem,”so še zapisali na strani občine Konjic.

Tunel spasa– Sarajevski predor, znan tudi kot »sarajevski ratni tunel« je naziv za predor, ki je bil zgrajen med obleganjem Sarajeva leta 1993, izpod steze letališča Butimir.  Predor je bil dolg okoli 720 m in visok okoli 1,50 m, na nekaterih delih pa do 1,80 m. Predor so imenovali kar »predor, ki ga ni«, ter je bil največja skrivnost Sarajeva. Po njegovi zaslugi je v oblegano Sarajevo prihajala hrana, orožje, cigarete in drug prepotreben material.

Baščaršija je bila zgrajena v 15.stol. in se nahaja v starem delu Sarajeva na severni obali reke Miljačke. Na sami Baščaršiji je nekaj pomembnih zgodovinskih objektov od Gazi Huusrev-begove džamije dalje. Danes je Baščaršija glavna turistična znamenitost Sarajeva, vendar je dvakrat manjša, zaradi hudega požara v 19. stol., kot je bila nekoč.

4. dan

Sarajevo – Mostar ,    (131 km,  2h 43 min)

Iz Sarajeva smo se začeli vzpenjati do cestnega prelaza na nadmorski višini 960 metrov, kjer smo prečkali 645 metrov dolg tunel Ivan.

Ko prečkamo tunel Ivan, smo že v severni Hercegovini. Pot se nato spusti proti Konjicu in naprej proti Mostarju.

Mostar je svoje ime dobil po čuvajih mostov, ki so se imenovali mostarji, oziroma v ednini mostar.

Stari most preko reke Neretve je bil zgrajen med leti 1557 in 1566. Most je dal izgraditi Sulejman Veličastni, arhitekt mostu pa je bil eden od najbolj talentiranih arhitektov Osmanskega cesarstva, Mimar Hajrudin. Legenda pravi, da je Hajrudin pobegnil iz Mostarja preden je bil most dokončan, ker se je bal grožnje Sulejmana Veličastnega. Ta mu je namreč zagrozil, da bo obsojen na smrt, če bi se most podrl.

Most je trdno stal 427 let, leta 1993 pa ga je porušila Hrvaška vojska. Most so obnovili leta 2004 in od takrat je zaščiten pod svetovno kulturno dediščino UNESCO.

Mostar – izvir reke Bune ,  12 km;  15 min

Izvir reke Bune se nahaja samo 12 kilometrov od mesta Mostar. Reka Buna izvira izpod 200 metrov visokega klifa. Izvir je tako močan, da takoj ustvari deročo reko, pravo mojstrovino narave in spada po moči pravzaprav med najmočnejše kraške izvire v Evropi. Povprečen pretok vode na izviru znaša kar 43 m3 na sekundo, pečina iz katere se voda izliva pa je široka kar 15 m. Reka ima približno stalno temperaturo skozi celo leto in ne presega, tudi v najbolj vročem poletju, 6 stopinj celzija. Je resnično kristalno čista in bogata z rečno postrvjo. Vendar, predno reka privre v vsej svoji moči na dan, njen tok teče pod zemljo v dolžini 19 km, kar je razlog, da je voda tako zelo hladna.

Izvir reke bune – Split, ( 185 km, 2h 35 )

Od tukaj smo pot nadaljevali proti Splitu, kjer nas je čakalo prenočišče v Dječjem domu v Kaštelu.

5. dan

Po mrzlih začetnih dneh in kar nekaj prevoženih kilometrih smo si cel dan pregrevali kosti na soncu in uživali v morskih vragolijah. Zvečer smo si privoščili sladoled in sprehod ob morju. Tako smo si nabrali dovolj moči za jutrišnjo pot proti domu.

6. dan

Kaštel – Metlika – Ljubljana ( 428 km, 5h 33min)

Letos sta na jadranje odšli 1. in 2. skupina našega Doma. Imeli so se fino, več vtisov pa lahko izveste iz pesmi, ki so jo napisali, in iz izpiskov iz dnevnika ter fotografij, ki si jih oglejte v galeriji.

Jadrnica Vela

Mi smo gusarji že pravi,
le norosti imamo v glavi!
Vse dneve smo veseli,
skupaj lahko bi še zapeli!

Čeprav razbojniki smo mali,
vsem bi radi pomagali.
Naša srca so dobra in velika,
tako kot je globoka morska pika.

Na morju nam je fino,
še ponoči komaj spimo.
Jadrnica nam je dom postala,
naše vse poti je pomešala.

Mnogo od življenje tu se naučimo
in nočemo, da v Ljubljani to izgubimo.
Mi skupina smo številka 2,
pod Malči Belič vodi nas ime!

Ekipa MDMB je letos v času od 3.8. do 8.8.2015 devetič nastopala na 18. Grasroots nogometnem turnirju na Madžarskem (Kecskemet), turnirju, ki ga v sodelovanju skupaj organizirata domača športna fundacija (Hit es Sport) in Nogometna zveza Madžarske.

Sodelovalo je pet madžarskih ekip, poleg naše ekipe so bile udeleženke turnirja še naslednje države: Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Hrvaška, Makedonija, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija.

Počitnice v Stavči vasi.

Kot že nekaj let zapored smo del letošnjega poletja tudi letos preživeli v Stavči vasi. Vreme nam je nekoliko ponagajalo, saj smo po vročinskih udarih ravno ta teden imeli kar nekaj deževnih dni. Krka je imela samo 15°C, vendar to ni ustavilo otrok pri vodnih vragolijah. Obroke smo pripravljali sami in otroci so se izkazali kot pravi Masterchefi v kuhinji.

Nogometna ekipa MDMB je bila letos v času od 12. do 14. 6. že tretjič zapored udeleženka na 3. Svetovnem nogometnem prvenstvu, ki ga prirejajo v Varšavi na Poljskem.

Na njem sodelujejo otroci in mladostniki, ki bivajo v ustanovah podobni naši.

V konkurenci predstavnikov iz 28 – ih držav smo osvojili končno 17. mesto, kar je za eno najmlajših ekip, ki je nastopala na tem prvenstvu, zelo lep uspeh. V skupini B (poleg nas nastopali še Portugalska Turčija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Mehika, Estonija) smo osvojili s 4 točkami peto mesto, ter dosegli 6 zadetkov.

Ostali udeleženci turnirja so bili še : Poljska 1, Poljska 2, Ukrajina, Francija, Irska, Nemčija, Jordanija, Hrvaška, Rusija, Madžarska, Belorusija, Tunizija, Makedonija, Tajska, Nizozemska, Avstrija,Kolumbija, Litva, Španija, Slovaška in Pakistan.

Avgusta naša nogometna ekipa sodeluje še na Uefa Grasroots turnirju na Madžarskem .

Skupaj za zaposlenimi v Astellas Pharma South East Europe smo postali pastirji pripravniki.

V okviru Astellasovega projekta Changing tomorrow, so nas Astellovci povabili na Veliko planino.

Poletje se bliža in krave že komaj čakajo, da se bodo lahko šle past na planino, zato smo se učili kako postati pastir pripravnik. Vodički sta za nas pripravili par preizkušenj kot so: izmenično nošenje koša na planino, prepoznavanje zvena zvoncev, prepoznavanje vonja rastlin,rajanje po pastirsko ipd. Pokazali sta nam tudi postopek izdelave trniča – velikoplaninskega trdega sira. Pastirski duh nas je čisto prevzel in imeli smo se super.

Impro liga je vseslovensko tekmovanje v improvizacijskem gledališču – obiskali so tudi nas. Ob kvalitetni improvizaciji različnih gledaliških iger so otroci, mladostniki in pedagogi neizmerno uživali. Otroci in mladostniki so lahko spoznali, kako lahko svojo energijo usmerijo v pozitivno aktivnost.

Impro liga je vseslovensko tekmovanje v improvizacijskem gledališču, ki poteka skoraj vsako nedeljo v Španskih borcih. Na vsaki tekmi se med sabo spopadeta dve ekipi, ki skušata v kratkih prizorih prepričati publiko, da so oni najbolj smešni. Vsako tekmo dobimo enega zmagovalca in na koncu sezone dobimo prvaka Impro lige!

Improvizacija pa ni samo tekmovanje. Gre tudi za ustvarjanje gledališke predstav, ki jo improvizatorji ustvarijo s predlogi, ki jim jih da publika. Igralci na odru namreč nimajo scenarija imajo pa določene omejitve za prizor (npr.: vsi govorijo samo v rimah, na prizor vpliva 10 čustev, ki jih igralci določijo pred predstavo, vsi se gibajo v počasnem posnetku, film mora biti odigran kot znanstveno fantastična telenovela…).

Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo pa improvizatorji nimajo ne režiserja, ne kostumov in ne rekvizitov zato morajo namesto vsega uporabljati pantomimo… razen namesto režiserja, njega sploh ne uporabljajo.

Skratka gre za zmes komedije, gledališča in športnega tekmovanja, ki je že začelo pohod v vsako slovensko mesto, kjer nasmeji in navduši še tako zadržano publiko.

Z dramatizacijo “Drugačen” so otroci iz zamejstva in otroci Mladinskega doma Malči Beličeve pokazali, da meje niso ovira za sodelovanje

Osmo leto zapored smo nastopali na nogometnem turnirju na Madžarskem, v prijetnem mestecu Kecskemet (4. 8 do 8. 8. 2014), in sicer na XVII. Grassroots Children´s Homes European Cup Final, ki ga v sodelovanju skupaj organizirata nogometna zveza Madžarske in domača športna fondacija (Hit es Sport), pod pokroviteljstvom evropske nogometne zveze (UEFA).

Na turnirju so poleg naše in petih madžarskih ekip, sodelovale še ekipe iz Danske, Grenlandije, Rusije, Poljske, Slovaške, Romunije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške, Nemčije, Švice, Češke in Ukrajine. Osvojili smo skupno odlično 7. mesto, za splošen športni vtis in povezovanje, pa smo osvojili tudi prestižni pokal, imenovan po Adamu Istvanu, enemu izmed pobudnikov tega tekmovanja.

Otroci doma so imeli možnost obiska prijateljske nogometne tekme med ekipo Slovenije in Argentine

V času od 30.5. do 9.6.2014 je nogometna ekipa Doma preživela nepozabnih 10 dni v Buenos Airesu, v okviru projekta 1. mednarodne izmenjave z Argentino, pod pokroviteljstvom tamkajšnjega Ministrstva za socialne zadeve, oziroma Sekretariatom oddelka za mladino.

Nepozabno druženje z vrstniki iz Argentine in Urugvaja, srečanje s slovenskimi izseljenci, ki živijo v Buenos Airesu, obisk slovenske šole, v sodelovanju z NZS, pa smo tudi v živo spremljali prijateljsko nogometno tekmo med reprezentancama Argentine in Slovenije. Poleg nogometa smo obiskali tudi številne kulturne in športne znamenitosti (stadiona River Plate in Boce Juniors), gostitelji so nam pripravili delavnice mate čaja, plesa tanga ipd. Upamo, da se bomo naslednje leto dostojno oddolžili našim novim prijateljem iz Argentine, kot gostitelji v Ljubljani, Sloveniji.