Odločili smo se uloviti še zadnje (precej tople) sončne žarke. Jesenske barve. Sveži zrak. Dan brez meglice. In smo se odpravili proti Cerknici. In potem pogumno zakorakali proti Slivnici (1114m). V mnogih povedkah se Slivnica omenja kot shajališče coprnic, ki so jih obtoževali, da delajo nevihte, točo, jemljejo mleko kravam, z uroki povzročajo bolezni in škodo, se spreminjajo v živali, letajo na metlah, imajo zveze s hudičem. Nam se je zdelo, da smo ta dan čarovniško magijo zaobšli, jo ukanili, čisto po naše. Da nam je ta dan prinesla vsega dobrega v izobilju: mladostniki so bili kljub hoji v hrib dobro razpoloženi, igrivi, zgovorni, hudomušni. Pozdravljali so mimoidoče in hiteli proti cilju. Na vrhu malica vedno zmaga. Tudi tokrat je. Hvaležni za popoln dan smo na vrhu naredili še spominsko fotografijo (mladostniki so se mimo grede poigrali tudi s prizori iz Titanika) ter se odpravili nazaj v dolino.
