Ime. Ime je pomembno, ker nas določa, kdo smo, ker nas loči od drugih, ker nas postavi v prostor in čas. Vsaka zgodba ima svoj začetek, tudi naša stanovanjska skupina. Ustanovljena je bila aprila 2016 z namenom, da ponudi varno zatočišče najstnikom in nagovori njihove potrebe. Z vsakim rojstvom je tako, da je po eni strani čarobno, po drugi pa strah vzbujajoče, ker je več vprašanj kot odgovorov. Tako je bilo tudi z nami. Vzgojitelji smo z očesom merili drug drugega in otroke. Mladostniki so se pogledovali mes seboj, opazovali so nas sosedi, o nas se je pogovarjala soseska, a največ dela smo imeli sami s sabo. Spoznavali smo se s prostori, opremo v hiši, okolico, voznimi redi avtobusov, trgovinami in igrišči v bližini. Za vsem tem smo prišli na vrsto mi in naše zgodbe, izkušnje, prepričanja, strahovi in pričakovanja. Tako je bilo prvo leto, a nič drugače ni bilo drugo, pa tretje, četrto. Poznali smo sosesko in udomačili smo se v hiši, a stanovalci hiše in odnosi med nami so bili vsako leto drugačni. Pred dvema letoma smo izvedeli, da se bomo preselili. Majhen korak za mladinski dom, a velik za nas, ker je prinesel veliko stresa in stisk ob iskanju novega doma. Na koncu smo le našli novo domovanje na Viču blizu matične hiše. Nekatere stvari ostanejo iste, druge se spremenijo, čas pa teče. Čas zmeraj teče.
Letošnja skupina je povezana in dobro uigrana, zato smo se ob obletnici ustanovitve skupine odločili, da naši skupini končno izberemo ime, ki bo ovekovečilo prizadevanja stanovalcev in zagotovilo našo prepoznavnost. Organizirali smo pravi mali natečaj in mesec dni je bil vsak viden prostor v hiši polepljen z letakom, ki je opozarjal na izbiro imena in njeno pomembnost. Na oglasni tabli se je vsak dan pojavilo novo ime, o katerem smo lahko modrovali, se nad njim navduševali, vihali nosove, skratka ga prežvečili do potankosti. Med imeni so se znašli: Utrinki, Kompas, Smer, Korak, NMS, Pr’ Malči in še nekateri drugi predlogi. Vsakemu od nas je ob imenu odzvanjalo kaj drugega, a na koncu se je bilo potrebno odločiti. Vsako ime je potrebno najprej izbrati in ga potem udomačiti. Predloge smo naposled le imeli, vprašanje pa je bilo, kdo bo zavihtel vrhovno palico odločevalca. Čast je pripadla bivši ravnateljici, ki je svoje delo zaključila s tem, da je naša stanovanjska skupina ugledala luč sveta in z ravnateljem, ki se je v dneh izbire imena poslavljal od mladinskega doma in zaključeval svoje poslanstvo. V hiši je bila takrat še Nadija, ki je prispevala pogled mlajše generacije in dva izmed štirih vzgojiteljev.
Kocka je padla in izbrali smo Korak.
Zakaj? Zato, ker v življenju delamo korake in puščamo sledi. Včasih se pomaknemo naprej, drugič nazaj z željo, da nam korak ne zastane, da združimo moči in korakamo naprej.
Že Tone Pavček je zapisal: »Nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak, v isto sled.«
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
Tako nas vodi korak od mene k tebi, od tebe k sebi in naprej v samostojno življenje.
