V petek, 26.4.2019 smo se s kombijem odpeljali proti Ljubljani. Na poti smo pobrali še mladostnike, ki se izobražujejo v Novem mestu. Takoj po prihodu v stanovanjsko skupino na Ažmanovi je mladostnike pozdravilo kosilo iz MDMB. Nato smo si razdelili sobe in se odpravili na ogled živalskega vrta. Malce muhasto vreme nas je lovilo vso pot, vendar nam dežne kaplje niso pokvarile prijetnega doživetja.
Mladostnike je povsem prevzel nastop šimpanzije, ki je plesala v ritmu plesa enega izmed naših mladostnikov ter mu za konec podarila še velik nasmeh. Zanimive so jim bile zlasti velike mačke, pa tudi podvodni »akvarij« morskega leva. Vsaj toliko kot ogled živali, če ne še bolj zanimiva pa jim je bila sprostitev na igrišču, kjer so se igrali kot mali otroci in skakali na trampolinu ter se gugali.
Zvečer smo si sami pripravili večerjo – testenine z bolonjsko ter zelenjavno omako in solato. Po večerji so imeli prosti čas, vzgojiteljice pa smo ta čas izkoristile za timski sestanek.
Po skupnem zajtrku ter pripravi malice, smo se kljub slabi vremenski napovedi podali proti Krasu . Prva postaja je bila Križna jama, kjer smo se opremljeni s svetilkami podali na več kot kilometer dolg sprehod po podzemni jami. Prijazni vodnik nam je predstavil zgodovino jame, njihove »prebivalce« ter fosile in nas na koncu poti popeljal s čolnom po podzemni jami. Vožnja je postala še posebej zanimiva, ko smo ugasnili svoje baterije in se je iz črne teme prikazala zelenkasta luč pod čolnom, ki je osvetljevala dno jezera.
Pot smo nadaljevali proti Krasu in tik pred Nanosom nas je ujela močna ploha, zato smo morali escape room na prostem žal prestaviti na drug termin. Namesto tega smo se prej oglasili v Vojaškem muzeju Tabor. Lastnik Srečko Rože nas je sprejel ves v pričakovanju, da nas ovije v skoraj preštevilne podatke o letnicah, dogodkih, znanih osebah ter nas popelje med množice predmetov, ki jih ima shranjene v muzeju vse od prve svetovne vojne naprej. Med bolj zanimive predmete smo uvrstili: staro orožje (s katerim smo se lahko tudi fotografirali), zvonček iz Titanica ter uniforme. Muzej je bil pravi raj za ljubitelje zgodovine, za ostale pa bolj kot ne naporen zaradi velike količine informacij v zelo kratkem času.
Po potovanju skozi 100-letno zgodovino, se je kosilo prav prileglo. Na Turistični kmetiji Škerlj so nas kulinarično razvajali z domačimi njoki ter domačimi testeninami. Hrana je bila odlična, vendar se so mladostnikom zazdele precej male porcije. Želodčke smo si za piko na i dobro obložili še s slastnimi domačimi sladicami: medeni ali metin sladoled, lešnikova krema z jabolki ter domači orehovi štruklji.
Naslednja postaja je bila Kosovelova domačija v Dutovlju, kjer je bila vodnica po življenju Srečkove družine, starejša gospa (družinska prijateljica), ki je s svojo energijo vlila toliko duha v predstavitev, da je prevzela tudi skoraj vse mladostnike, ki so jim sicer takšne kulturne zadeve bolj kot ne nezanimive.
Ekskurzijo smo zaključili na gradu Štanjel in si za konec privoščili čudovit spomladanski sprehod po tradicionalni kraški vasici, malo obudili znanje o zgodovini gradu ter naše popotovanje zaključili na prečudovitem Ferrarijevem vrtu. Ta nas je presenetil z vodnjakom ter čudovitim zelenjem in cvetočim grmovnicam ter podkrepil s petjem ptic, mladostnike pa zazibal v sen prihodnosti, kajti pojavile so se celo želje po poroki na gradu Štanjel. Na sončku smo izkoristili čas za malico in izvedli evalvacijo izleta. Nasmejali smo se naši mladostnici, ki se je prelevila v kritično poročevalko, se poslikali, nato pa odpravili še na sladoled in nato prijetno utrujeni zaključili naš prvi skupni izlet v popolni zasedbi.
Še izjave naših treh mladostnikov:
T: »Meni je bil izlet na Kras všeč. Zelo všeč mi je bil ogled živalskega vrta ter samo bivanje v stanovanjski na Ažmanovi. V soboto mi je bil všeč ogled Štanjela ter zelo zanimiva predstavitev Kosovelove domačije.
B: »Bilo mi je prijetno in čudovito, ker smo bili vsi skupaj(vsi mladostniki in vse vzgojiteljice). Bilo mi je tudi odlično izpeljano, vse odlično dogovorjeno in predstavljeno. Dobil sem tudi idejo kam bi lahko se šel po Slovenij, kam bom lahko popeljal nekoč svojo družino- v te prelepe kraje.«
V: »Všeč mi je bilo, da smo šli v ZOO. Jama me je zelo navdihnila zato ker je še vedno naravna. Najbolj všeč mi je bilo pa da smo šli na Kosovelovo kmetijo. Tam sem začutila, da je gospa res govorila z ljubeznijo. Izlet na splošno me je pritegnil, ker bilo veliko razglednih točk
Ljubljana, 17. 05. 2019
