Dne 23. 3.2019 smo se z nekaterimi otroki 1. in 2. skupine odpravili proti Šmarni gori in Tacenskih brzicah. Ta dan sem sigurno stavek:”Amadea, je še daleč?” slišala 45x, sledilo je še 56x ponovljeno moje ime, da rabijo pavzo. Šli smo, proti soncu, v naravo. Nekaj kar dandanes vsi počnemo premalo. Poudarjam, skupaj. Je bilo naporno, nahodili smo se vsi. Vmes pogajali, vmes nasmejali ob vseh padcih ter tekmovali in prepričevali, da je ovinkov le še 5 :). Ampak so zmogli, najprej na Šmarno, kjer smo uživali ob lepem razgledu ter si privoščili miške za poslastico, zatem pa se še odpravili na prelepe Tacenske brzice za nagrado. Metali kamenčke v vodo, brez da bi jih kdo opozarjal: “Pazi da se ne pošpricaš”. To je bila nagrada za njihov trud in vztrajnost. Sem ponosna na njih in premalokrat le to povemo drug drugemu. Beseda, ki je precej kratka, ampak ima izjemno moč, ter doseže še najbolj uporno srce. Otroci rabijo vaš čas, vašo energijo, otroškost in predvsem, da jim date sebe.
Spremljevalka: vzgojiteljica Amadea
Ljubljana, 4.4.2019